Wat Phra That Lampang Luang: Osamljeni razred….
Lampang ni samo eno največjih mest na severu Tajske, ampak ima skoraj toliko kulturnih in zgodovinskih znamenitosti kot Chiang Mai. Najpomembnejši del dediščine je brez dvoma Wat Phra That Lampang Luang. Ta tempeljski kompleks izvira skoraj tako daleč kot mesto Lampang.
"Kdor je rojen satangu, ne bo nikoli postal baht."
Trije prijatelji so se družili in trgovali. Toda posel ni šel več dobro, izgubili so ves denar in niso imeli denarja za potovanje domov. Zaprosili so za življenje v templju in ostali tri leta. Če so jim dali kaj jesti in je bilo kaj početi, so seveda to naredili. Toda po treh letih so se želeli vrniti domov, vendar niso imeli denarja za pot. Ja, kaj zdaj?
Eden od menihov je kupil konja, kobilo. In nekega dne je sešil tisto žival. Novinec, o katerem smo že govorili, je to videl ... In to je bil zvit otrok! Ko se je znočilo, je rekel menihu: 'Častiti, prinesel bom trave za konja.' 'Oprostite? Ne, ne ti. Verjetno delaš nered. Bolje, da to naredim sam.' Pokosil je travo, nahranil konja, stal za njim in ga spet zašil.
Novinec iz prejšnje zgodbe je imel lepo sestro. Dva meniha iz templja sta bila zaljubljena vanjo in novinec je to vedel. Bil je navihan novinec in se je želel pošaliti s temi menihi. Vsakič, ko je šel domov, je nekaj odnesel v tempelj in rekel, da mu je to dala sestra. 'Moja sestra je dala te cigarete zate,' je rekel enemu. In drugemu 'Te riževe pogače so od moje sestre, zate.'
Kaj se je zgodilo? Neki menih se je zaljubil v I Uj. In kadar koli je prinesla hrano v tempelj, je rekel tempeljskim pomočnikom in novincem, naj njeno hrano dajo na stran. Jedel je samo hrano, ki jo je ponudila.
Imenovali so ga Poepbroek. Do tega je prišlo....
Gre za dva brata. Oče jima je nekaj dal na smrtni postelji. Vsakemu sinu je dal 1.000 bahtov in rekel: "Od moje smrti mora biti vsak obrok, ki ga jeste, dober obrok." Nato je zadnjič zajel dih.
Gre za dva soseda. Eden ni bil veren, drugi je bil in je bil tudi pošten človek. Bila sta prijatelja. Vernik je ob steno svoje verande postavil oltar s kipom Bude v njem. Vsako jutro je ponudil riž in izkazal spoštovanje Budi, zvečer po večerji pa je to ponovil.
Puščavnik, ki meditira, in ženske prsi (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 12)
Ta zgodba govori o puščavniku, ki je dosegel jhano (*). Ta puščavnik je dvajset tisoč let meditiral v gozdu in dosegel jhano. To pomeni, da je bil zadovoljen, ko je bil lačen in je razmišljal o hrani. Če je želel nekam iti, je moral le pomisliti na to in ... hoppa! ... že je bil tam. Tam sem meditiral dvajset tisoč let. Trava je bila že višje od njegovih ušes, a je kar ostal.
Kdo je pametnejši: Karen ali Tajec? O gugalnici 'naravnost gor-dol' ... (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 11)
Ta zgodba je iz izročila Karen. Govori o Tajcu in Karen, ki sta bila odlična prijatelja. Ta zgodba govori tudi o seksu. Tajci, saj veste, imajo vedno pripravljen načrt. Iznajdljivi ljudje!
V tej zgodbi spet nekdo, ki želi seksati s svojo mlado svakinjo, tako kot v zgodbi številka 2. Toda tokrat gospod uporablja drugačno metodo. Rekli mu bomo svak, ker ni znano ime.
Še ena zgodba o dedku Tanu, zdaj skupaj z dedkom Daengom, njegovim sosedom. Dedek Daeng je gojil race in jih je imel štiristo do petsto. Race je imel na svoji njivi, ki je bila poleg njive dedka Tana.
Ali pijete bogato? Ljudje pravijo, da je alkohol škodljiv za vas, vendar ni tako slab! Pijača lahko prispeva k vašemu življenju. Lahko te obogati, veš!
O alkoholu v nebesih in plešastem kretenu v peklu (iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 7)
Dedek Kaew je pil ves dan. Od vstajanja do spanja. Na dan je spil po tri flaške žgane pijače. Tri! Skupaj več kot pol litra. In nikoli ni šel v tempelj. Pravzaprav sploh ni vedel, kje je tempelj! Darila za tempelj in thamboen, nikoli slišal za to. Takoj ko je zjutraj vstal, je spil steklenico; enega po kosilu in enega zvečer. In to vsak dan.
Revež je imel zelo majhno rižino polje in si je komaj sam preskrbel hrano. Bog Indra se mu je usmilil in skril lepo žensko v slonov okl ter jo odvrgel na svoje polje. Našel je tisti okl in ga odnesel v svojo kočo. Ni vedel, da se notri skriva ženska.
To je zgodba o moškem, ki je seksal s svojim bivolom. Začasno je živel v lopi na riževem polju in takoj, ko je videl priložnost, je vzel vodnega bivola! Njegova žena, ki mu je tja prinašala hrano, ga je vedno znova videla, kako to počne. Sploh ni bila neumna, ampak kaj je mogla storiti glede tega?