Tudi sodniki in odvetniki morajo jesti ... (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 59 in zadnja)
Ta zgodba govori o mačkah. Dve mački sta bili prijateljici. Vedno sta skupaj iskala hrano; pravzaprav sta vse počela skupaj. In nekega dne so prišli do hiše, kjer se je na hodniku sušilo bivolje meso.
Nevidni menih… (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 58)
Še ena zgodba o menihu. In ta menih je trdil, da zna delati magijo, in prosil novinca, naj pride z njim. 'Zakaj?' je vprašal. "Pokazal ti bom čarovniški trik. Postanem neviden! V tem sem kar dober, veš. Poglej zdaj zelo natančno. Če me ne moreš več videti, povej.«
To je zgodba iz časa, ko je živel Buda. Takrat je bila ženska, no, res ji je bilo všeč. Ves dan se je motala po gospodarskih poslopjih templja. Nekega lepega dne je tam spal menih in dobil erekcijo.
Moški je bil zaljubljen v svojo taščo in njegova žena, ki je ravnokar dobila otroka, je to opazila. Zdaj je spal med ženo in taščo; ležal je sredi žimnice.
Poglejte, kako vaš oče stepta riž ... (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 55)
Gre za žensko, ki je svojega moža prepričala, da je naredil vse namesto nje. Moški je bil iz vasi Phae, ona pa je bila lena. Ves svoj čas je porabila za otroka, ki ga je vedno zazibala. Nato je njen mož vprašal: "Ti zmečkaj riž, prav?"
Mož z iglo in nitjo… (Iz: Spodbudne zgodbe s severa Tajske; št. 54)
Moški ni imel nujnega dela, zato je ostal doma. "Vzel si bom prost dan," je rekel, zgrabil ženin sarong in ga šel popravljat. Šival je sarong svoje žene, šival je od spredaj nazaj in naprej in nazaj, ko je na obisk prišel njegov prijatelj.
Moj dedek je večji in močnejši in …! (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 53)
Dva starca sta imela po enega vnuka in bila sta dva nagajiva mlada fanta. Ta zgodba se dogaja pozimi in vsi štirje so se greli ob ognju. Otroci so se dedkom obesili okoli vratu in eden izmed njih je rekel 'Kdo je višji, tvoj dedek ali moj?'
Zakaj je sova vedno videti tako mračna (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 52)
To je zgodba o drevesu 'Plamen gozda' (*). To drevo je pripadalo vladarju in je rodilo veliko stročnic. Nekega dne je prišla opica in stresla drevo. Vsi stroki so padli ven. Plop!
Bil je pameten človek in imel je kozo. Zažgal je kup smeti, naslednje jutro pa topel pepel in žerjavico raztresel po tleh ter ju vrgel v reko. Živel je blizu reke Ping. Nato je pometel tla.
Ta zgodba govori o mladi ženski. Nekega dne je mimo šel moški Karen, ki je prodajal vodne bivole. Karen ima pogosto bizona, veš. Vprašal jo je, ali lahko spi v njeni hiši, vendar ga ni pustila notri.
To je tisto, kar narediš plešastemu krekerju! (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 49)
Pred davnimi časi je živel človek, ki je lahko pozdravil plešavost. Zdaj ne govorim negativno o plešastih ljudeh, saj veste, ker sem tudi sam plešast. Kakorkoli že, plešaste je lahko ozdravil plešavosti, a za to je bilo treba plačati. Blago in petnajst rupij. Takrat so bile v uporabi rupije. Tako so plešasti ljudje prihajali k njemu, da bi si povrnil lase.
Moški je ves dan hodil in je bil lačen. Potrkal je na hišo in prosil, naj poje nekaj dušenega lepljivega riža. Starka v hiši je šla na vrt nabrat bananin list, da bi zavil riž. Kuhalnik za riž je že odstavila z ognja.
Kathin obred ob koncu Panse, budistični post, post. Javnost daje menihom nova oblačila in daritve. Zelo pomemben dogodek.
Kip Bude z žogami (Iz: Mučne zgodbe iz severne Tajske; št. 46)
Neki menih je imel oko na materi enega od novincev. Bil je zaljubljen. Kadarkoli je novinec v tempelj prinesel materine darove, je rekel: "Vsa ta darila so od moje matere," in menih je to vsakič glasno ponovil. "Daritev matere tega novinca."
Je bila to miška, ki je ugriznila mačko ali….. Navdušujoče zgodbe iz severne Tajske. White Lotus Books, Tajska. Angleški naslov 'The cat has caught a mouse.'
A Khamu je prvič poslušal branje Vessantara Jataka. (*) Menih je prišel do kapitlja Maddi, v katerem princ Vessantara preda svoja dva otroka brahminskemu duhovniku, ki jima zveže roke in ju potisne predse. Menih je prebral: "Zavladala je žalost in otroci so imeli solze v očeh."
Tu gre spet za meniha. Ne, ne več menih v našem templju, zapomni si! Še en tempelj – zelo daleč. Ta menih je skrbno varoval drevo kruhovca na templju. In če bi drevo obrodilo zrele sadove, nikogar ne bi pustil blizu tega drevesa.