Tajsko srce govori
Tajska beseda "jai" pomeni "srce". Beseda se pogosto uporablja v pogovorih med Tajci in je tudi priljubljena beseda v oglaševalskih kampanjah. Običajno se uporablja kot del stavka, ki predstavlja "odnos" ali "človečnost".
Na Wai ali ne na Wai?
Na Nizozemskem si podajamo roke. Ne na Tajskem. Tukaj se ljudje pozdravljajo z 'wai'. Roke prekrižate skupaj kot pri molitvi, v višini (konice prstov) brade. Vendar je na tem veliko več …
Phya Anuman Rajadhon พระยาอนุมานราชธน (1888-1969), ki je postal znan pod svojim vzdevkom Sathiankoset, lahko velja za enega najvplivnejših pionirjev, če ne celo za ustanovitelja sodobne tajske antropologije.
Gre za dva brata. Oče jima je nekaj dal na smrtni postelji. Vsakemu sinu je dal 1.000 bahtov in rekel: "Od moje smrti mora biti vsak obrok, ki ga jeste, dober obrok." Nato je zadnjič zajel dih.
Gre za dva soseda. Eden ni bil veren, drugi je bil in je bil tudi pošten človek. Bila sta prijatelja. Vernik je ob steno svoje verande postavil oltar s kipom Bude v njem. Vsako jutro je ponudil riž in izkazal spoštovanje Budi, zvečer po večerji pa je to ponovil.
Vse te majhne besede
Preverite Inn 99, prvo nadstropje, Soi 11 tik mimo stare nemške pivnice v Sukhumvitu. Veličastna visoka okna, tesna dvorana, ozki koti. Temni gladko skobljani okvirji iz tikovine, nelakirana vlakna, okusen evropski ton. Naravno in gladko. Zvočni plesni šotor. Živa glasba in restavracija.
Sedeži dva za dva polni mehkih blazin kot poraščena ušesa. Mešani pari. Joj, kako lenobno, a diskretno sva se spuščala. Nizke klubske mizice, oblečene v rdeče in črno blago Lanna.
Puščavnik, ki meditira, in ženske prsi (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 12)
Ta zgodba govori o puščavniku, ki je dosegel jhano (*). Ta puščavnik je dvajset tisoč let meditiral v gozdu in dosegel jhano. To pomeni, da je bil zadovoljen, ko je bil lačen in je razmišljal o hrani. Če je želel nekam iti, je moral le pomisliti na to in ... hoppa! ... že je bil tam. Tam sem meditiral dvajset tisoč let. Trava je bila že višje od njegovih ušes, a je kar ostal.
Tajska ljudska pravljica: bes, umor in pokora
To je ena od ljudskih pravljic, ki jih je na Tajskem ogromno, a jih mlajša generacija žal dokaj neznana in neljuba (morda ne povsem. V neki kavarni se je izkazalo, da jo poznajo trije mladi zaposleni). Starejša generacija pozna skoraj vse. Po tej zgodbi so nastale tudi risanke, pesmi, igre in filmi. V tajščini se imenuje ก่องข้าวน้อยฆ่าแม่ kòng khâaw nói khâa mâe 'košara riža mala mrtva mati'.
Kdo je pametnejši: Karen ali Tajec? O gugalnici 'naravnost gor-dol' ... (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 11)
Ta zgodba je iz izročila Karen. Govori o Tajcu in Karen, ki sta bila odlična prijatelja. Ta zgodba govori tudi o seksu. Tajci, saj veste, imajo vedno pripravljen načrt. Iznajdljivi ljudje!
V tej zgodbi spet nekdo, ki želi seksati s svojo mlado svakinjo, tako kot v zgodbi številka 2. Toda tokrat gospod uporablja drugačno metodo. Rekli mu bomo svak, ker ni znano ime.
Še ena zgodba o dedku Tanu, zdaj skupaj z dedkom Daengom, njegovim sosedom. Dedek Daeng je gojil race in jih je imel štiristo do petsto. Race je imel na svoji njivi, ki je bila poleg njive dedka Tana.
Ali pijete bogato? Ljudje pravijo, da je alkohol škodljiv za vas, vendar ni tako slab! Pijača lahko prispeva k vašemu življenju. Lahko te obogati, veš!
O alkoholu v nebesih in plešastem kretenu v peklu (iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 7)
Dedek Kaew je pil ves dan. Od vstajanja do spanja. Na dan je spil po tri flaške žgane pijače. Tri! Skupaj več kot pol litra. In nikoli ni šel v tempelj. Pravzaprav sploh ni vedel, kje je tempelj! Darila za tempelj in thamboen, nikoli slišal za to. Takoj ko je zjutraj vstal, je spil steklenico; enega po kosilu in enega zvečer. In to vsak dan.
Revež je imel zelo majhno rižino polje in si je komaj sam preskrbel hrano. Bog Indra se mu je usmilil in skril lepo žensko v slonov okl ter jo odvrgel na svoje polje. Našel je tisti okl in ga odnesel v svojo kočo. Ni vedel, da se notri skriva ženska.
To je zgodba o moškem, ki je seksal s svojim bivolom. Začasno je živel v lopi na riževem polju in takoj, ko je videl priložnost, je vzel vodnega bivola! Njegova žena, ki mu je tja prinašala hrano, ga je vedno znova videla, kako to počne. Sploh ni bila neumna, ampak kaj je mogla storiti glede tega?
Podeželski človek prvič v velikem mestu (iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 4)
Včasih rečete manj laskavo: 'Podežel prvič v velikem mestu'. No, gospod Tib je bil tak človek; pravi podeželski jurček!