Zakaj je sova vedno videti tako mračna (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 52)
To je zgodba o drevesu 'Plamen gozda' (*). To drevo je pripadalo vladarju in je rodilo veliko stročnic. Nekega dne je prišla opica in stresla drevo. Vsi stroki so padli ven. Plop!
Bil je pameten človek in imel je kozo. Zažgal je kup smeti, naslednje jutro pa topel pepel in žerjavico raztresel po tleh ter ju vrgel v reko. Živel je blizu reke Ping. Nato je pometel tla.
Ta zgodba govori o mladi ženski. Nekega dne je mimo šel moški Karen, ki je prodajal vodne bivole. Karen ima pogosto bizona, veš. Vprašal jo je, ali lahko spi v njeni hiši, vendar ga ni pustila notri.
To je tisto, kar narediš plešastemu krekerju! (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 49)
Pred davnimi časi je živel človek, ki je lahko pozdravil plešavost. Zdaj ne govorim negativno o plešastih ljudeh, saj veste, ker sem tudi sam plešast. Kakorkoli že, plešaste je lahko ozdravil plešavosti, a za to je bilo treba plačati. Blago in petnajst rupij. Takrat so bile v uporabi rupije. Tako so plešasti ljudje prihajali k njemu, da bi si povrnil lase.
Moški je ves dan hodil in je bil lačen. Potrkal je na hišo in prosil, naj poje nekaj dušenega lepljivega riža. Starka v hiši je šla na vrt nabrat bananin list, da bi zavil riž. Kuhalnik za riž je že odstavila z ognja.
Kathin obred ob koncu Panse, budistični post, post. Javnost daje menihom nova oblačila in daritve. Zelo pomemben dogodek.
Kip Bude z žogami (Iz: Mučne zgodbe iz severne Tajske; št. 46)
Neki menih je imel oko na materi enega od novincev. Bil je zaljubljen. Kadarkoli je novinec v tempelj prinesel materine darove, je rekel: "Vsa ta darila so od moje matere," in menih je to vsakič glasno ponovil. "Daritev matere tega novinca."
Je bila to miška, ki je ugriznila mačko ali….. Navdušujoče zgodbe iz severne Tajske. White Lotus Books, Tajska. Angleški naslov 'The cat has caught a mouse.'
Sladke stvari v Nanu
Provinca Nan na skrajnem severu Tajske, nekoliko odmaknjena od meje z Laosom, je podeželska lepota z rustikalnimi tajskimi čari.
A Khamu je prvič poslušal branje Vessantara Jataka. (*) Menih je prišel do kapitlja Maddi, v katerem princ Vessantara preda svoja dva otroka brahminskemu duhovniku, ki jima zveže roke in ju potisne predse. Menih je prebral: "Zavladala je žalost in otroci so imeli solze v očeh."
Tu gre spet za meniha. Ne, ne več menih v našem templju, zapomni si! Še en tempelj – zelo daleč. Ta menih je skrbno varoval drevo kruhovca na templju. In če bi drevo obrodilo zrele sadove, nikogar ne bi pustil blizu tega drevesa.
Menih z ženskim sarongom okoli glave (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 42)
Gre za meniha. Ne, ne menih v našem templju, moj bog ne! Še en tempelj – zelo daleč. In ta menih je seksal z žensko. Bil je njen ljubimec.
Vas se zdaj imenuje Nong Kheng, včasih pa se je imenovala Nong Khuaj Deng ali 'Red Dick Pond'. Takrat je bilo tudi mesto s kraljem in vsem. Še danes se vidi nekakšna gomila, kjer je bilo mesto.
Poželjivi videc (Iz: Mučne zgodbe iz severne Tajske; št. 40)
Še ena zgodba o nekom, ki je hotel spati z ženo svojega starejšega brata. Bila je noseča, njen mož pa na službeni poti. Toda kako je lahko to lepo prinesel?
To se je zgodilo zelo dolgo nazaj. Takrat so lahko vse živali, drevesa in trave še govorile. Skupaj sta živela po Indrinem (*) zakonu: če žival sanja, da jé nekaj okusnega, se lahko naslednji dan te sanje uresničijo. In živali so ravnale temu primerno.
Zakaj tvoj palec na nogi nima nohta? (Iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 38)
Gre za meniha, ki je zelo dolgo živel v templju. Do svojega novinca Chana je bil strog. Takrat so svete spise pisali na posušene palmove liste. Ko je menih zjutraj vstal, je vzel kovinsko gravirno iglo in sedel za mizo s palmovim listom na njej.
To je zgodba o pripadniku plemena Khamu. So Laočani in živijo v Vientianu (*). Laos je bil nekoč manj razvit in tam se je bilo težko premikati. Njihov dohodek je bil le tri rupije na leto. Da, v tistih časih so uporabljali rupije. (**)