Življenjske razmere Siamcev leta 1930, gospodarstvo, šolstvo, zdravstvo in drugo

Kako sta živela navaden moški in ženska, ko se je Tajska še imenovala Siam? Leta 1930 je Carle Zimmerman v sodelovanju s siamskimi oblastmi izvedla obsežno preiskavo življenjskih razmer podeželskega prebivalstva v Siamu. Zanemarjal je mesta.

Poročal je zlasti o družinskih razmerah in gospodinjstvih, o zaslužkih in trgovini, o boleznih in smrtih ter o šolstvu. Spodaj je povzetek najpomembnejših številk in dejstev. (S ščepcem iz Chatthipove knjige)

Kaj je bilo pred letom 1930

Spodaj omenjena Chatthipova knjiga je prvič podala vpogled v življenje 'navadnega' Siamca, vaščana, in se v veliki meri izognila vplivu kralja, plemičev, države in kapitalistov. O njih se v določeni meri govori šele po letu 1900, v večji meri pa po letu 1930. Chatthip prikazuje, kako že v petdesetih letih prejšnjega stoletja^e stoletja je bil večji del gospodarstva samozadosten.

Chatthip citira znanega zgodovinarja Princea Damronga, ki je z Američanom dr. Braddock opravi turnejo po Isaanu leta 1906. Niso videli res bogatih ali res revnih ljudi. Bila je visoka stopnja sodelovanja, duha skupnosti in lokalne uprave. Princ Damrong je vprašal Braddocka, kaj misli o tem, in Braddock je odgovoril, 'da je podobno tistim socialistom, ki so povzročili toliko težav na Zahodu. '

Razmere v letu 1930, obč

Zimmermanov splošni vtis je bil, da ima Siam dokaj napredno civilizacijo s kompetentno in močno vlado ter razmeroma dobro razvito gospodarstvo, boljše kot v drugih državah v Aziji. Po drugi strani pa je bila država premalo naseljena s previsoko stopnjo umrljivosti ter premajhnimi tehničnimi in finančnimi zmogljivostmi v kmetijskem sektorju. Zdelo se mu je izjemno, da je bil kulturni razvoj na dokaj visoki ravni: vsako gospodinjstvo je imelo umetnino: čudovite lesene rezbarije, dobro tkana oblačila in privlačne krožnike in kozarce. Glasbeni in scenski nastopi so bili pogosti.

Študija je bila izvedena v skupno 40 vaseh v 4 regijah: 12 na severu, 8 na severovzhodu, 8 na jugu in 12 v osrednjem Siamu. V vsaki vasi je bilo obsežno anketiranih in preiskanih 50 družin.

Večina gospodarskih številk prihaja iz leta 1930, ker so se leta 1931 v Siamu že čutili negativni učinki velike depresije. Na primer, cena riža, takrat najpomembnejšega izvoznega proizvoda (70 %), se je popolnoma znižala.

Gospodinjstva

Gospodinjstva so bila sestavljena iz 5 do 6 oseb. Skoraj vsa gospodinjstva so se ukvarjala s poljedelstvom, vsi kmetje pa so počeli še kaj drugega: zidali, izdelovali orodje in vozila, predli, tkali, lovili in lovili.

V osrednji nižini so kmetje obdelovali povprečno 25 rajev zemlje, v drugih regijah pa 7 do 10 rajev. V tej regiji je bilo 36 % kmetov brez zemlje in je bilo veliko v najemu.

V osrednji nižini so imele družine v povprečju dva vodna bivola, na severu 1.5, na jugu 0.7 in na severovzhodu 2. Poleg tega je bilo morda 1-2 goveda, 1-2 prašiča in štiri kokoši.

V osrednji nižini je imela skoraj polovica vseh gospodinjstev dolžan, pogosto za nakup zemljišča. V drugih regijah so se dolgovi gospodinjstev gibali od 10 do 18 odstotkov, večinoma za nakupe hrane in včasih za dolgove pri igrah na srečo. Večinoma so svojci in vaščani posojali brez obresti. Ko so trgovci dajali večja posojila, so bile obresti med 20 in 30 odstotki. 

Gospodarstvo

Tudi leta 1930 in vse do šestdesetih let je bil velik del gospodarstva še vedno samozadosten kot v prejšnjih stoletjih, čeprav sta se predvsem v mestih zaradi boljših komunikacijskih možnosti še naprej širila trgovina in denarno gospodarstvo. To še posebej velja za osrednjo nižino, jug in v manjši meri za severovzhod in sever. Ko je leta 1925 železniško omrežje prodrlo na sever, severovzhod in jug, se je močno povečala zlasti trgovina z rižem, kjer je prej le osrednja nižina trgovala s presežki riža.

De trgovina je bila predvsem menjava med vasmi in vaščani. Le v osrednji nižini in v mestih ob železnicah je bilo več in vse več trgovine, tudi s tujino.

Denarni prihodki v različnih regijah se niso toliko razlikovali od trenutnega stanja. Dohodek na družino v osrednji nižini je bil najvišji pri 279 bahtih, na severovzhodu najmanj pri 83 bahtih, porazdelitev, ki jo vidimo še danes.

Denarni dohodek po regijah, v bahtih

Regija	Osrednja ravnica	sever	jug	severovzhod
	297	176	125	83

Ogledali smo si tudi razdelitev dohodkov v petih dohodkovnih skupinah, ki še vedno kažejo močno neenakost, največjo na severu, nato v osrednji nižini, najmanj pa na jugu in severovzhodu.

Odstotki celotnega dohodka vseh skupin, razdeljeni po regijah in dohodkovnih skupinah

Regija	Osrednja nižina	sever	jug	severovzhod
najbogatejši ena petina	50	56	43	40
druga ena petina	21	18	21	21
tretji ena petina	14	12	16	17
četrti ena petina	10	9	12	13
najrevnejša petina	5	5	8	9

Voeding

Riž je bil seveda osnovna hrana, lepljivi riž na severovzhodu in severu in navaden beli riž v preostalem delu države. Tudi zelenjava in sadje, iz narave ali z vrta, sta bila zaužita pri večini obrokov. Glavni vir beljakovin so bile ribe, sveže v ugodni sezoni, veliko pogosteje pa fermentirane ali sušene ribe. Meso in jajca so jedli zelo zmerno, običajno le ob praznikih. Enako velja za mlečne izdelke. 

Zdravje

Le v mestih so bile zdravstvene ustanove, ki jih večina prebivalstva ni mogla uporabljati.

Osupljivo je, da je prebivalstvo poznalo imena in simptome najpogostejših sindromov. Številke, ki jih je objavil Zimmerman, kažejo, da je 25 % prebivalstva trpelo za kronično malarijo, zlasti na severu in jugu ter manj v Isanski in Centralni nižini. Enak odstotek jih je trpel za boleznimi prebavil in ramboezijo (pogosto kronično vnetje kože, ki ga povzroča bakterija, sorodna sifilisu). Osem odstotkov jih je nekoč prebolelo črne koze, več kot 64 odstotkov pa jih je bilo proti njim cepljenih. Veliko ljudi je trpelo za eno ali več kroničnimi boleznimi hkrati.

Motnje zaradi podhranjenosti so bile zelo redke: le pri 0.5 % vseh pregledanih: najpogosteje beriberi, rahitis (pomanjkanje vitamina D) in skorbut.

S skoraj 50 % je bila najpomembnejša malarija vzrok smrti, predvsem na severu in jugu. Različne oblike driske, mrtvorojenost, prirojene anomalije, 'starost' in tuberkuloza so bili odgovorni za med 5 in 10 % smrti.

Het smrtnost v celotnem kraljestvu je bilo 19 na 1000 prebivalcev, vendar s precejšnjo razliko med regijami, očitno odvisno od blaginje.

Nizozemska je imela leta 25 podobno stopnjo umrljivosti (1000 na 1850), ki se je do leta 1930 znižala na okrog 9 na tisoč, Tajska in Nizozemska pa imata zdaj podobno stopnjo umrljivosti, ki niha med 7.5 in 8.5 na tisoč prebivalcev.

Umrljivost na tisoč po regijah

Regija	Osrednja ravnica	jug	severovzhod	sever
smrtnost	14.2	14.6	20.7	22.8

Pismenost

Od približno leta 1920 je bilo osnovno izobraževanje obvezno za dečke in dekleta. Zimmerman navaja številke, v kolikšni meri so ljudje znali brati in pisati, posebej pa odstotke za otroke. Pismenost je bila najvišja v osrednji nižini s 35 odstotki in najnižja na severovzhodu s 13 odstotki. Opažamo lep porast otrok.

Odstotki tistih, ki so znali brati in pisati, po regijah za vse prebivalce in posebej za otroke

	Preberite	piši
Osrednja nižina	37	35
Isti otroci	55	54
sever	14	13
Isti otroci	33	33
jug	31	28
Isti otroci	48	45
severovzhod	13	12
Isti otroci	30	29

Povzetek

Zimmerman ima veliko dobrih besed za Siamce. Zdi se mu inteligenten in kompetenten. Njihov življenjski standard in razvoj sta boljša kot v sosednjih državah.

Po drugi strani pa prelahko živijo. Posledično želja po nadaljnjem razvoju ni zelo močna. Zimmerman se zavzema za večjo uporabo kmetijskih strokovnjakov, tehnologije in povezovanje z mednarodno trgovino. To zahteva učinkovit bančni sistem. Razviti je treba več kmetijskih zemljišč z mokrim in suhim kmetijstvom. To je res uspelo. Leta 1930 je bil Siam še 80 odstotkov pokrit z gozdom, zdaj je 20 odstotkov.

Poleg tega siamci prelahko poginejo, kar vodi do prenizke gostote populacije. Zimmerman vidi to kot glavni dejavnik, ki zavira nadaljnji razvoj. Več medicinske oskrbe na podeželju je potrebno, piše. To se je dobro obneslo: leta 1930 je imel Siam 12 milijonov prebivalcev, zdaj ima Tajska 70 milijonov prebivalcev.

Svojo knjigo konča s tem stavkom:

"Vse, kar potrebuje, je modro vodenje, podprto z ognjem nacionalne odločnosti."

"Potrebna je le razumna politika, podprta z nacionalno odločnostjo."

Viri:

Carle C. Zimmerma, Siam, Rural Economic Survey 1930-1931, White Lotus, 1999, ISBN 974-7534-02-9

Chatthip Nartsupha, The Thai Village Economy in the Past, Silkworm Books, 1999 ISBN 974-7551-09-8 (izvirna tajska izdaja 1984)