Tino Kuis je podal zelo ugodno recenzijo knjige Ženska, moški, Bangkok. Ljubezen, seks in popularna kultura na Tajskem, Scot Barmé. To knjigo je prebral v eni sapi, kot bi bila politična srhljivka in obljublja več. Tukaj je spet prispevek po Barméjevi knjigi. O poligamiji ali mnogoženstvu.
Vprašanje poligamije na Tajskem, 1915-1935
To Praphai reče svoji mami, ko reče, da noče otrok, da bi se lažje ločila od moža, ki ga v resnici ne ljubi več. Iz: MR Kukrit Pramoj, Štiri vladavine, str. 519. To se dogaja v letih med 1935 in 1940.
»Bil je čas, ko ženski občutki niso bili pomembni, niti same ženske. Na splošno so veljale za pripadnike svojih možev in ne za posameznike, ki želijo živeti svoje življenje. Ni več tako, mati. Samo eno življenje imam in ne bom ga zapravila v nesrečnem zakonu. Za srečo grem, mati.
Poligamija
Do zgodnjih let dvajsetega stoletja poligamija rezerviran za rojalistično-aristokratsko elito in je bil splošno sprejet. Razvijajoči se srednji razred se je nato začel spraševati, kaj naj storijo s tem: sami sodelujejo? ali nasprotovati?
Dvojna merila spolnosti so bila takrat pogosta in globoko zasidrana. Izguba nedolžnosti pri ženskah se je na primer imenovala "sia tua" (dobesedno "gnilo telo"). Včasih to slišite zdaj, bolj pogosto »sia sǎaw« (pokvarjena nedolžnost), danes pa največkrat »sia borisoot« (izguba nedolžnosti). Izguba moške nedolžnosti je bila bolj čast in slavljenje. To je bil trenutek učenja in ne izgubljanja.
Neštete nadaljevanke, zgodbe, romani in filmi še vedno posvečajo pozornost fenomenu mia lǔang mia nói (velika žena mladoletna žena)' V tajski družbi je to skoraj obsedenost. Razprava o tem pa se je začela na začetku dvajsetega stoletja in se nadaljevala še v dvajseta leta. Imela je drugačne poglede. Nekaj kratkotrajnih feminističnih revij je na poligamijo gledalo v luči boja za enake pravice žensk. Drugi so želeli videti Tajsko bolj civilizirano v očeh Zahoda, kjer je bila monogamija pravno načelo.
Poligamija je bila pogosto videna v ozadju velikih razrednih razlik: bila je privilegij plemičev, kasneje pa tudi premožnih v nastajajočem srednjem razredu. Poligamija bi tudi spodkopala družino kot temelj naroda. In končno, mnogi so poudarili, da je poligamija povzročila prostitucijo in velik porast spolno prenosljivih bolezni.
Zakoni
V tem času so siamski in zahodni pravniki sestavljali nov civilni zakonik, ki naj bi nadomestil stare zakone o zakonski zvezi. Ti stari zakoni so veljali predvsem za elito, navadno ljudstvo jim je posvečalo malo pozornosti in je imelo svoje običaje z večinoma monogamijo z enostavno ločitvijo in ponovno poroko.
Leta 1913 je princ Svasti Sobhon (brat nedavno preminulega kralja Chulalongkorna) razposlal memorandum, v katerem je kritiziral obstoječo neenakost spolov pred zakonom o zakonski zvezi in želel vključiti monogamijo v zakon. Tega ni storil zato, ker bi verjel v enakost med moškimi in ženskami glede njihovega družbenega položaja in spolnosti, temveč zato, ker je želel parirati kritikam tujcev glede poligamije.
Kralj Vajirawuth (Rama VI.) je bil navdušen pisatelj in je odgovoril na ta memorandum. (»Meni osebno ta posel ni všeč,« je zapisal. Logično, saj je bil neporočen in se je raje obkrožal z mladimi moškimi).
Vajirawuth je verjel, da je poligamija globoko zakoreninjena v tajski družbi in da "zahodna morala" nima nič s tem. Priznal je, da so bile številne mladoletne žene zelo nesrečne in da so jih možje pogosto zapustili. Zavzemal se je za pravno registracijo vseh žensk, starejše in mladoletne. To se ni zgodilo.
Ta razprava se je nadaljevala pod kraljem Prajadhipokom (Rama VII.), vendar je odpor do sprememb ostal. Šele potem, ko je bila absolutna monarhija leta 1932 spremenjena v ustavno monarhijo, je parlament sprejel zakon, po katerem je monogamija edina pravna možnost zakonske zveze.
Javna razprava
Leta 1923 je Thong Chua napisal članek v reviji Kammakorn ('Delavec'). Obsodila je poligamijo kot prakso, ki uničuje ljubezen, spoštovanje in enotnost. Družina in po njej narod bi hudo trpela. Napisala je: 'Moški v Siamu ne bo dovolil drugemu moškemu, da se dotakne njegove žene. Toda tudi ženske imajo čustva in razmišljajo enako.«
Thong je poligamijo opisal tudi v razrednih terminih. Bogati in statusni možje so bili najhujši prestopniki, saj so 'zlorabljali in poniževali svoje žene, kot da bi bile sužnje'.
Podobna razprava je potekala v ženski reviji Satri Thai (Tajske dame) leta 1926, kjer je bila poligamija opisana tudi v političnem smislu. Satri Thai, ki mimogrede ni živel dolgo, je objavil te karikature o tem:
Človek v sredini je phôe: jài, gospod. Na vrhu tiska je napisano 'mož znamke 'two hearts' (sǒng chai). Napis 'Pazite se moških, ki nimajo resnosti in predanosti'.
Leta 1922 je Anrachun napisala dva eseja s podobnim sporočilom v feministični reviji Satri Sap ('Vrednost žensk'). Tudi ona je videla podrejeni položaj žensk predvsem v političnem in družbenem sistemu, kjer dominirajo moški. Moške je označila za "debelopolte in proti kakršnim koli spremembam".
Moški pogledi na poligamijo
Ni presenetljivo, da so se pogledi moških na poligamijo bolj razlikovali. 'Krasai' je v dnevnem časopisu Sayam Rat, ki še vedno obstaja, zapisal, da je razmerje zakonov do zakonske zveze nepomembno. Šlo je bolj za to, ali sta zakonska partnerja osebnostno in izobrazbeno kompatibilna.
'Kupid' je bil istega mnenja. Sprememba zakona ne bi nič izboljšala. Citiral je plemenito gospo: »Nimam težav s tem, da ima moj mož druge žene, če le skrbi za moje potrebe. Če ne, druge ženske ne bom spustil noter.« '
King Keaw' je menil, da pozitivni vidiki poligamije prevladajo nad negativnimi. Kot primer je navedel naraščajoče tajsko prebivalstvo kot protiutež nastajajočemu vplivu kitajskih migrantov.
Ta slika govori sama zase. Ženske, zlasti 'mladoletne žene', so bile pogosto popolnoma zapuščene.
Drugi pisatelj, 'Theri', je priznal ekscese, do katerih pogosto vodi poligamija. "Položaj je še posebej slab, ko gre za bogate neusmiljene moške, ki imajo široke možnosti, da svoje žene obravnavajo kot igrače," je zapisal. Zavzemal se je za spremembo zakonodaje, da bi lahko tudi ženske v poligamni družini uživale pravno varnost in zaščito.
Na koncu naj omenim kratko zgodbo 'Kulaap Khao' (Bela vrtnica) z naslovom 'Mia Noi' (mladoletna žena). Moški pisec z ženskega vidika pripoveduje o družini, v kateri moški vzame drugo ženo po imenu Wipha.
Kmalu prva žena začne sovražiti in ustrahovati mio noi, česar se srečni mož sploh ne zaveda. Ko Wipha zanosi, se žalitve prve žene brez otrok povečajo do te mere, da Wipha pobegne iz hiše. V zadnjem (melo)dramatičnem prizoru njen mož obišče hudo bolno Wipha, da bi jo prosil, naj se vrne domov.
Wipha odgovori: 'Nočem več tvoje ljubezni. Ves svet se mi smili, razen tebe." "Ampak ti si moja žena," prosi. "Nisem nikogaršnja žena," odgovarja Wipha, "zdaj sem svoboden v telesu in umu, poleg tega že imaš ženo". Po tem umre.
Poligamija, prostitucija in spolne bolezni
V predmodernem Siamu je bila poligamija rezervirana za moško in rojalistično elito. Toda razvoj srednjega razreda od leta 1900 naprej je omogočil, da si je več moških vzelo ženo. Moški in ženske so dobili več svobode pri medsebojnem srečevanju, na primer z naraščajočim obiskom kinematografov.
Vse pogosteje pa se je dogajalo tudi, da so bile ženske »zavržene« in so se lahko preživljale le s prostitucijo. Venerične bolezni, čeprav so o njih že poročali v Ayutthayi, bi se v teh spreminjajočih se časih dramatično povečale z nekaterimi študijami, ki so ugotovile, da je imelo spolno bolezen 60–89 odstotkov moške populacije, starejše od 19 let, in 90 odstotkov prostitutk. In to kljub dejstvu, da je revija Siam Cinema redno oglaševala nemški kondom, imenovan Never Rip. (Ali kdaj vidite oglase za kondome v časopisih, revijah ali na televiziji? Retorično vprašanje).
Karikatura iz feministične revije Satri Thai (Tajske dame) ponazarja ta prisilni prehod v prostitucijo.
Prestrašeni mož zavpije na svojo prestrašeno zvijajočo se ženo: "Zakaj mi ne greš zaslužiti denarja?" (V tajščini se sliši še bolj grobo). Pod njim piše: "Poglejte tega pogumnega zvodnika!"
Zaključek
Tako v tej razpravi o pravicah žensk, ki jih pogosto vidimo v razrednem smislu, kot v razpravi o političnih privilegijih rojalistične elite vidimo erozijo starih hierarhičnih vrednot, ki bi pripeljale do revolucije leta 1932, v kateri je absolutna monarhija je bila spremenjena v ustavno.
Svojo vlogo so pri tem odigrale tudi gospodarske težave velike depresije. Leta 1934 je bil izvoljen parlament, v katerem so imele volilno pravico tudi ženske, skoraj trideset let pred Švicarkami. Ta parlament je sprejel zakon, ki opredeljuje monogamijo kot edino zakonito obliko zakonske zveze.
Royalisti so izgubili svoje privilegije, ki so jih pozneje, zlasti po letu 1957 pod diktatorjem Sarit Thanarat, spet pridobili.
Vir: Scot Barmé, Woman, Man, Bangkok, Love, Sex, and Popular Culture in Thailand, Silkworm Books, 2002
Ta knjiga je obvezna za vsakogar, ki želi bolje spoznati zgodovino in družbo Tajske. To je zelo lepo branje, iz njega se veliko naučiš. Skupaj s "Tajsko zgodovino" (Baker & Phongpaichit) in "Tajska brez tečajev" (Ferrara) je ena mojih najljubših knjig.
Poligamija ni bila samo tajski pojav. Poligamija je bila tudi najpogostejša praksa v večini visoke družbe po vsem svetu.