Kralj Ramkhamhaeng Veliki Sukhothai

Kralj Ramkhamhaeng Veliki v parku Ratchapakdi, Hua Hin

Kralj Ramkhamhaeng Veliki Sukhothai je bil eden najpomembnejših kraljev v Sukhothai časovno obdobje. Bil je ustanovitelj monarhije, katere tradicije so pomembne še danes. Z uvedbo nove abecede je ustvaril osnovo za nacionalno identiteto. Svoji državi je prinesel bogastvo in mir, Sukhothai je bil ena najmočnejših držav jugovzhodne Azije. To je njegova življenjska zgodba.

Začetek

Ramkhamhaeng se je rodil (verjetno) leta 1239 prvemu kralju Sukothaija, Sri Indradityi, in kraljici Sueang. Ramkhamhaeng je imel dva brata in dve sestri. Vendar je najstarejši brat umrl zelo mlad in drugi najstarejši Pho Khun Ban Muang je nasledil svojega očeta Sri Indraditya po njegovi smrti leta 1270.

Med bratovo vladavino se je Rama, kot so ga takrat imenovali, pri 19 letih bojeval pomembno bitko proti Kmerom. Formalno je bil Sukhothai še vedno vazalna država Kmerov in poskušali so vse, da bi odpadniško vazalno državo spet spravili v vrsto. Rama je zmagal v tej bitki proti Kmerom in nato od svojega brata prejel častni naziv Phra Ramkhamhaeng = Rama Drzni! Prevzel je tudi nadzor nad mestom Si Satchanalai, drugim najpomembnejšim mestom kraljestva Sukhothai.

Spomenik kralju Ramkhamhaengu v zgodovinskem parku Sukhothai

Kralj Sukhothai

Pho Khun Ban Muang je umrl leta 1279, nakar je Ramkhamhaeng prišel na prestol kot tretji kralj Sukothaija. Zrasel je v izjemno spretnega diplomata. Na primer, leta 1287 je sklenil tako imenovano Epifanijsko pogodbo s kraljem Mengraijem iz Lanne in kraljem Phraya Ngam Mueangom iz Phayaa. S tem si je uspel zagotoviti prijateljstvo s sosedi severno od Sukhothaija. Prijateljske odnose so vzdrževali tudi z dinastijo Yuan na Kitajskem pod mongolskim voditeljem Kublaj-kanom. Bolje je bilo imeti ta ogromni imperij za dragega prijatelja kot za sovražnika.

diplomacija

Seveda Ramkhamhaeng ni sklenil le diplomatskih zavezništev, temveč je s premetenim bojevanjem uspel razširiti tudi kraljestvo. Severna meja imperija je bila meja z Lanno, na severovzhodu meja s Phrae, Nan in Luang Prabang. Na vzhodu je kraljestvo segalo do Vientianea, na jugu pa je bila meja na Malajskem polotoku določena pri Nakhon Si Thammaratu. Na zahodu je ležalo kraljestvo Burma, vendar je Sukhothaijeva oblast segala do Tenesserima, Tavoya, Martabana, Hangsawadija in Bengalskega zaliva. Na vzhodu je Ramkhamhaeng popolnoma premagal nekdanji kmerski imperij. V Sukhothaiju se je pojavilo novo središče moči in ta moč je bila ključna za jugovzhodno Azijo do sredine 15. stoletja.

Spomenik kralju Ramkhamhaengu Velikemu v zgodovinskem parku Sukhothai

Nova identiteta

Vendar se Ramkhamhaeng ne imenuje Veliki zaradi njegovih diplomatskih in vojaških uspehov, zaradi katerih je kraljestvo Sukhothai postalo močna sila v jugovzhodni Aziji. Imenujejo ga Veliki, ker je postavil temelje trem pomembnim načelom nacionalnega čustva in nacionalne zavesti sodobne Tajske:

1. Močna integracija teravada budizma med ljudmi in kraljestvo, ki je zavestno posvečalo veliko pozornosti blaginji ljudi. Ta verska in politična usmeritev je temeljila tudi na kulturni avtonomiji, s katero je kralj Ramkhamhaeng zavestno razlikoval svojo državo od sosednjih držav. Ustvaril je novo identiteto, v kateri je prevzel dobre stvari kitajske in kmerske kulture. To je ustvarilo posebno kulturo Sukothai, ki je kasneje vodila do siamske in nazadnje do sedanje tajske kulturne identitete.
2. Dokaz vzpostavitve individualne kulturne identitete je razvoj novega načina pisanja. Sestavljen je iz 44 soglasnikov, 32 samoglasnikov in 5 tonov zvoka. Ta nova pisava, imenovana Lai Sue Thai, se je prvič pojavila leta 1292 z izjavo, ki jo je v kamen vklesal kralj Ramkhamhaeng (v tajščini imenovan Silajaruek Pho Khun Ramkhamhaeng). Ta kamnita stela je zdaj v Narodnem muzeju v Bangkoku. Velja za temeljni vir zgodovine Sukhothaia, pa tudi za mojstrovino tajske literature. Tajci še v 13. stoletju iz te kraljeve izjave izvedo za Sukhothai. Načeloma lahko vsak Tajec prebere besedilo te izjave. Ko izgovori besede »Moj oče se je imenoval Sri Indraditya ...«, lahko vsak Tajec zlahka doda »moja mama se je imenovala Nang Suang, moj starejši brat se je imenoval Ban Muang ...«.
3. Drugi pomemben rezultat je bil razvoj gospodarstva. Kralj Ramkhamhaeng ni zaračunaval davkov na trgovino in transport. Samo proizvodnja kositra na otoku Phuket je bila predmet kraljevega monopola in je bila ustrezno obdavčena. Mesta so razširili, zgradili obzidje in namakalne sisteme ter povečali vojsko. Začetek šolskega sistema je gotovo tudi eden od dosežkov kralja Ramkhamhaenga.

Popolna zmrzal

Kralj Ramkamhaeng je bil absolutni monarh, ki je vojaško vladal državi. Sam je bil poveljnik vojske in guvernerji ter uradniki v mestih in vaseh, ki so mu služili v padajočih vrstah. Pravično in velikodušno je vladal svojemu ljudstvu, pa tudi ljudem drugih narodnosti, ki so živeli v njegovem kraljestvu. Njegovo dobro počutje je pritegnilo njegovo neomajno pozornost. Bil je dostopen svojim ljudem. Na primer, na vratih palače je bil zvonec, na katerega je lahko vsak subjekt pozvonil s pritožbo. Kralj je poslušal in delil pravico. Veliko zanimanja je kazal tudi za moralno vzgojo ljudi. Prepričal jih je, naj upoštevajo preproste budistične zapovedi, plačujejo davek in dajejo miloščino ter redno obiskujejo pridigo.

Zlata doba

Kralj Ramkhamhaeng je bil paternalističen in dobrohoten kralj. Njegovi ljudje so bili srečni. Sukothai je bil uspešen in dobro voden. S tem slogom kraljevanja lahko razcvet kraljestva Sukhothai varno štejemo za "zlato dobo".

Viri: *Der Farang: Dr. Wangemann/Helden der thailändischen Geschichte