Fascinantno se mi zdi vedeti, koliko bralcev Thailandbloga se ukvarja s tajskim jezikom, kako napredni so, kako so obvladali jezik in na kakšne ovire naletijo. Torej majhna raziskava, iz katere bi se lahko drugi kaj naučili.
Imam vtis, da se vedno več ljudi uči ali se želi naučiti tajščine. Morda bi bilo lepo in poučno zabeležiti izkušnje teh ljudi. Mislim, da bi to lahko koristilo tudi drugim.
Tako sem prišel do naslednjih vprašanj:
- Na kateri stopnji si zdaj? Začetek? Napredno? Zelo napreden? Teče?
- Znaš brati in pisati? Kako dobro?
- Kako ste se učili jezika?
- Kako dolgo se učite?
- Katere so bile največje težave pri učenju?
- Kako boš napredoval?
Naj ugriznem kroglo.
1. Skoraj tekoče v običajnem vsakdanjem pogovoru. Po telefonu večina ljudi misli, da sem Tajec, morda iz Isaana ali globokega juga? ker imam jasen naglas. Laskanje včasih pomislim.... Ko gre za pogovore o težjih temah, političnih seveda ali tehničnih zadevah, se štejem med strokovnjake. Včasih moram vprašati za pojasnilo. Včasih se ne spomnim besede ali fraze.
2. Dober sem v branju. Dobro obvladam časopise, dokumente in preprosto literaturo. Težavna literatura ali poezija sta še vedno problem: tam sem novinec. Kar se tiče pisanja, sem med začetnikom in naprednim. Običajno pismo predstavlja malo težav, vendar vedno vsebuje nekaj slovničnih, slogovnih ali črkovalnih napak.
3. Začel sem na Nizozemskem, leto preden sem se preselil na Tajsko, s staromodnimi kasetami, ki sem jih poslušal med vožnjo. Ko smo se leta 1999 preselili na Tajsko, je bil eden mojih prvih obiskov srednje šole, kjer sem v učiteljski sobi vprašal, kdo bi me učil tajščino. Po enem letu sem začela obiskovati obšolsko izobraževanje (glej opombo). (Takrat sem tudi tukaj uporabljal samo tajščino za sporazumevanje). Bil sem v skupini približno dvajsetih ljudi srednjih let. Eden je bil star celo 65 let. Neverjetno udobno. Po treh letih sem dobil diplomo tajske osnovne šole in po nadaljnjih treh letih diplomo 3 letnikov srednje šole. Državni izpiti so bili zelo enostavni, le izbirni. Za tajščino sem imela vedno 6, za ostale predmete pa 7 ali 8. Po tem se na žalost nisem veliko ukvarjal s tajskim jezikom do pred 5 leti, ko sem po ločitvi s sinom odšel živet v Chiang Mai. Zdaj imam spet dve uri pouka tajščine na teden.
4. Šestnajst let, od tega šest let zelo intenzivno, torej 2-3 ure na dan.
5. Izgovorjava tajščine (pokaži!) in črkovanje. Slednje moram še vedno redno pregledovati in se pogosto zmotim.
6. Tako bom ostal. Beri in poslušaj, govori in piši.
Opomba: Izvenšolsko izobraževanje je zelo priporočljivo. V vsakem tambonu je šola. Sobotni dopoldanski pouk in nadaljnje samostojno učenje. Skoraj nič ne stane, majhen znesek in učbeniki. Imenuje se v tajščini: การศึกษานอกระบบ kaan seuksǎa nôhk rábop, običajno se imenuje s kratico กษน koh sǒh noh. Razumno izvedljivo po 1-2 letih intenzivnega samostojnega učenja.
Kakšne so vaše izkušnje, nameni in težave?
1. Lahko se imenujem napreden. Dobro se znajdem v vseh vsakodnevnih situacijah. Vsaj izrazite, kaj mislim, vendar ne razumem vedno, kaj pravijo Tajci. Nenavadno je, da je pogosto vse ali nič. Nekatere tajščine razumem odlično, druge težko. Težko mi je po telefonu, to pa najdem tudi v nizozemščini. Razumevanje je tako ali tako najtežje. Ne morem spremljati novic na televiziji. Seveda delam tudi napake pri govorjenju, a izgovorjavo tonov dobro obvladam in za to včasih dobim pohvale.
2. Znam kar dobro brati, vendar se s tem ne ukvarjam več veliko, samo če je treba. Toda to mi je pogosto zelo dobro služilo. S tem je odpravljena pomanjkljivost, da moram v tistem trenutku nekaj razumeti in imeti za to čas. Včasih sem za vadbo bral knjige in časopise, a tega ne počnem več.
3. Bit se je začel v 90-ih, štetje in vse. Ko sem se tja preselil leta 2000, jalov poskus in nekaj let kasneje resno. Veliko časa sem porabil za prikazovanje. Pri tem pomaga sposobnost branja. V bistvu vse samostojno učenje. Vzel sem učitelja, s katerim sem se pogovarjal, da bi treniral sposobnosti poslušanja. Veliko so mi koristile tudi črna knjiga Fundamentals, stari posnetki AUA s tonskimi vajami in nekdanje jezikovne ure Bangkok Post ob torkih. Skratka, traja leta, preden dosežeš kakršno koli raven in na začetku misliš, da se učiš napačnega jezika, tako slabo se v resnici znaš sporazumevati. In nenadoma pride do prelomne točke in deluje. Moja slabost je tudi ta, da nimam tajskega partnerja.
4. Resno približno 6 let. Zdaj se ne učim več.
5. Pri učenju res ni težav, bolj na začetku v praksi, še posebej natančno razumevanje.
6. Zadovoljen sem, se znajdem in nikoli ne bom dosegel ravni maternega govorca.
Strinjam se z vsemi odgovori, ki jih je dal Kees. Takrat sem imel tečaj Linguaphone kot kasetofon. V moji hiši (na Tajskem) se s partnerjem in rejencem 13 let pri Matthayom 2 govori samo tajsko.
Amai, lepo je slišati, da si imela moč vztrajati.
Torej ne morem. Znam nekaj stavkov, znam šteti do 100 in tu se konča.
Na Tajsko prihajam kot turist že od leta 96.
Takrat sem že imel knjižico Assimil, vendar mi to ni kaj dosti pomagalo, tako da hitro preklopiš na angleščino.
Najbolj mi ustreza pouk v Belgiji, a tudi to ni očitno.
Majhna ponudba in/ali daleč od mojega bivališča.
In ko potujem, se ne vidim sedeti za šolskimi klopmi, takrat želim predvsem uživati.
Kar se tiče tajskega jezika, sem res še začetnik. Kupil samostojno učenje na NHA na Nizozemskem. Dobro učno gradivo z multimedijskim predvajalnikom, ki zajema vse besede iz tečaja v tajščini, kot tudi 5 predlogov. Zdaj živi na Tajskem (Udon Thani). Učim se že več kot eno leto, vendar gre vse zelo počasi. Včasih me to spravi v malodušje (predvsem zaradi nezmožnosti razumevanja, na primer, tajskih novic) in se ponavadi ustavim.
Mimogrede, dobro uporabljam tipkovnico s tajskimi znaki in znam brati tajsko, čeprav zelo počasi. Težava je v tem, da moj besedni zaklad še ni dovolj velik (ocenjujem na okoli 1.200 besed).
Želim si vztrajati in morda po še enem letu samostojnega učenja obiskovati zasebne ure. Ampak nikoli ne bo popoln. Moj cilj je, da razumem večino (zlasti tajske bralce novic) in da zlahka govorim tajsko. Poleg tega je seveda tudi tako, da sem tukaj v Isaanu, ki je precej drugačen od BKK Thai.
Poročen sem že 11 let in še vedno živim v Belgiji.
Tajskega jezika sem se naučil v šoli v Antwerpnu. To sem vzdrževal 1 leto, ker se je pouk nadaljeval ob sobotah zjutraj in mi je bilo to enostavno (prevoz). To je bilo 3 leta nazaj in marsikaj sem pozabil. Doma govorimo angleško in nizozemsko, včasih se pojavi kakšna tajska beseda. Pri prijateljih s Tajkami in Tajci opažam, da se to dogaja tudi v njihovih družinah.
Namen je, da se čez čas ustalim na Tajskem in se kljub temu naučim več jezika. Preprosto zato, ker mislim, da bi me ljudje hitreje kontaktirali.
Spet želim začeti tisto tajsko šolo, a danes je četrtek zvečer. Živim približno 130 km od Antwerpna. Med tednom mi je to zelo težko (prevoz, pozna ura doma).
S knjigami je to mogoče, vendar mi žena res ne pomaga pri pravilnih izjavah. V Zahodni Flandriji ni tečajev tajščine. Sporočilo je torej samostojno učenje
Sem napredna, učim se približno 4 leta in že nekaj časa hodim na tečaj LTP. Lahko lepo govori, vendar ima velike težave z razumevanjem/razumevanjem, kaj govorijo. Razume nekaj besed iz stavka, a ga pogosto sploh ne razume.
Ima kdo tudi to? Namigi?
To imamo vsi na začetku. Samo recite: khǒh thôot ná jang mâi khâo tsjai khráp khoen phôet wâa arai. 'Oprosti, ne razumem te še. Lahko še enkrat poveš?' Nato se sporočilo ponovi v lažjem, krajšem in počasnejšem jeziku.
1. Vidim se nekje med začetnikom in naprednim. Moja žena pravi, da sem napreden. Doma z ženo govoriva mešano tajsko-nizozemsko. Moja žena se uči nizozemščine. Na vasi lahko vodim preproste pogovore, če le ni isan ... Lahko se odločim sam.
2. Preberem preproste besede v tajščini s pravim tonom. Toda stavke je pogosto težko razčleniti, ker pravzaprav ne vem, kje se besede začnejo/končajo. Pisanje je omejeno na črke (soglasnike in samoglasnike)…
3. Sam sem se začel učiti tajščine, potem ko sem se razšel s svojo prvo tajsko ljubeznijo. Potem sem se odločil, da se bom naučil tajščine, da bom lahko tam govoril tajsko. Tako tudi pri tasti in tasti. Tako jih bolje spoznam. In to je absolutno cenjeno. Za to uporabljam Paiboonove knjige in CD-je.
4. Fonetično sem začel poslušati, brati in govoriti poleti 2009. Samo približno 2 leti nazaj s pravim tajskim branjem. Doma pa imam malo (ni)časa za učenje. Na Tajskem si zlahka najdem čas za to. (1x 4-6 tednov/leto)
5. Največji težavi sta branje in pomnjenje! Zelo velik problem je tudi poslušanje, saj Tajci govorijo hitro in pogosto nerazločno v Isaanu. Sama ne slišim dobro in bi običajno morala nositi slušne aparate, kar v praksi redko počnem...
6. Ne obupajte. Z ženo pogosto govorim tajsko. Na Tajskem se poskušajte sami naučiti čim več ...
Ne menite preveč o mojem obvladovanju jezika! Vendar, če je verjeti Tajcem, je vse v redu. Začel sočasno s pisateljem. Tudi s kasetami. Dva traka in knjiga v škatli. Takrat ni bilo poceni. V telovadnici so stavke in besede neskončno vrtali skozi slušalke! Še vedno lahko recitira cele stavke, kot bi bili verski spisi. Vseeno sem imel veliko od tega. Brez baze nikoli ne greste zares, kot vidite pri mnogih farangih. To podlago preprosto postavite s staromodnim žigosanjem.
Naučite se besed. Ponavljajte stokrat, dokler se vam ne vtisne v glavo.
To se ne zgodi samodejno, kot nekateri zmotno verjamejo. To zmorejo samo otroci.
Včasih imam cele pogovore s Tajci in to me dela optimističnega: zmorem!
Vendar: nekaterim se nenadoma zdi, da ne razumejo niti besede, ko jim nekaj rečem. Zlasti na južnem Tajskem sem imel velike težave s komunikacijo.
Osupljivo je, da če tajski sogovorniki obvladajo tudi angleščino, bolje razumejo tudi mojo tajščino. Ali bolje razumejo moj farang naglas zaradi svojega znanja angleščine? Dva družinska člana govorita zelo razumno angleško, vendar še vedno govorimo tajsko
Če preklopim na angleščino, ker mi je lažje, zavrnejo in nadaljujejo v tajščini.
Prednost: Moja žena živi tukaj že več kot 12 let, a ima še vedno toliko težav z nizozemščino, da je glavni jezik v hiši tajščina. Otroci niso tukaj. Nizozemščine se tudi ne naučiš v restavraciji, ker tam delajo samo Tajci. V nasprotnem primeru bi se morala naučiti govoriti nizozemsko.
"Kar je presenetljivo, je to, da če tajski sogovorniki obvladajo tudi angleščino, bolje razumejo tudi mojo tajščino."
Spoštovani, to bo povezano s stopnjo izobrazbe.
Nekateri Tajci so hodili v šolo do 14. leta in komaj znajo pravilno brati ali pisati tajsko. Kaj šele govoriti lepo/čisto tajsko.
In če govoriš tajsko narečje, morda še vedno spadaš med napredne, jih boš komaj razumel?
Pozdravljeni.
Tajščina je šesti ali sedmi jezik, ki sem se ga začel učiti in daleč najtežji, predvsem glede izgovorjave in pomnjenja. Po štirih letih sem še vedno začetnik. Še toliko bolj, ker z ženo običajno govorim angleško. Vmes z veliko tajskimi besedami in lahko se znajdem tudi v trgovini.
Moj izgovor, da se zadnje čase nisem veliko ukvarjal s tem, je bil, ker sem bil preveč obremenjen z drugimi stvarmi.
Poleg tega se še vedno učim jezika številka pet: japonščine. To sem začel delati, ko sem še delal, in bom nadaljeval, dokler ne bom več zmogel. Osebno mislim, da je veliko lepši jezik in tudi veliko bolj zanimiv kot tajščina.
Ampak to ne pomeni, da ne bi naredil ničesar glede Thai.
Moji jezikovni tečaji so običajno ameriški tečaji: Pimsleur in Rosetta Stone. Na svojem računalniku imam tudi številne knjige in programe za preverjanje.
Zdaj, ko je glavno delo doma opravljeno, si lahko spet vzamem čas in poleg japonščine nadaljujem s tajščino.
Začel sem nekje okoli leta 96/97 (mislim).
Preprosto zato, ker sem že nekaj let hodil na Tajsko in sem želel izvedeti več o jeziku.
Branje/pisanje sem do takrat že kar obvladal.
Največja težava je dati pravi ton črkam in besedam.
Primer. Lahko ga razumete in berete kot naraščajoč ton, da zveni naraščajoče pa je nekaj drugega
Po dveh letih se je zaradi okoliščin ustavil in nikoli več ni posvetil temu.
Zdaj mi je žal, da nisem šel naprej.
V vsakdanjem življenju tukaj na Tajskem je zdaj kombinacija nizozemščine/angleščine in tajščine doma.
Načrtovanje je, da ga ponovno vzamem v roke in se spet bolj osredotočim na jezik.
Kako? Nisem se še odločila, vsekakor pa bom upoštevala Tinov namig (glej njegovo opombo).
Začel sem nekje okoli leta 96/97 (mislim).
Preprosto zato, ker sem že nekaj let hodil na Tajsko in sem želel izvedeti več o jeziku.
Do takrat sem že kar dobro obvladal osnove branja in pisanja. Preprosta besedila so šla precej gladko. Težava je bila v tem, da je bil moj besedni zaklad preveč omejen, zato nisem vedno razumel, kaj berem, ko so besedila postala nekoliko težja.
Večja težava je bilo govorjenje, predvsem dajanje pravih tonov črkam in besedam.
Primer. Lahko/lahko berem in razumem, da ima črka ali beseda naraščajoč ton, vendar je bilo to, da zveni naraščajoče, ko pride iz mojih ust, očitno velik kamen spotike.
Po dveh letih se je zaradi okoliščin ustavil in nikoli več ni posvetil temu.
Zdaj mi je žal, da nisem šel naprej.
V vsakdanjem življenju tukaj na Tajskem je zdaj kombinacija nizozemščine/angleščine in tajščine doma.
Načrtovanje je, da ga ponovno vzamem v roke in se spet bolj osredotočim na jezik.
Kako? Nisem se še odločila, vsekakor pa bom upoštevala Tinov namig (glej njegovo opombo).
1. V vsakdanjem življenju ga govorim (skoraj) tekoče. To velja tudi za teme o ekonomiji ali politiki. 70 % dneva govorim tajsko in imam osrednji tajski naglas. Dokaj dobro spremljam isarn ali južnotajščino, vendar je ne znam govoriti. Ko zamenjam jezik, na primer po tem, ko dolgo govorim angleško ali nizozemsko, včasih ne najdem prave besede. Vendar to velja tudi za angleščino ali nizozemščino.
2. Znam dobro brati, a slabo pisati.
3. Pred 35 leti sem obiskoval tečaj branja in pisanja. Toda večino tega sem se naučil tako, da sem svojim otrokom pomagal pri pisanju domačih nalog, začenši v vrtcu. Mislim, da zato nimam tujega naglasa in toni gredo samodejno dobro. Po telefonu ljudje mislijo, da sem Tajka.
4. Že 35 let Učiš se vsak dan.
5. Številne izjeme v pisanju doživljam kot najtežji del pisnega jezika. Tudi dobro izobražen Tajec pogosto ne zna pravilno zapisati besede.
"Klasifikatorje" je težko vedno pravilno razumeti.
6. Nadaljnje usposabljanje bo sledilo samodejno. Razen tečaja pred 35 leti nikoli nisem imel formalnih lekcij in nimam načrtov, da bi začel zdaj.
Kako dobro znate tajski jezik, gospod Kuis?
No, to je pogosto razočaranje. Zgornja opomba sem napisala o obšolskem izobraževanju z okrajšavo กษน. Narobe! To bi moralo biti กศน s soh salao. Kuhajte soh noh.
Še dobro, da nisi napisal กกน
ตลกเลย ก.ก.น.
Za zabavo včasih vprašam Tajko, kaj pomeni สสส. Kaj ti to?
Ali veš to?
Moderator: Prosim, ne klepetajte.
Tu živim že dve leti in vsako soboto in nedeljo zjutraj grem 1 uro na pouk k mladi učiteljici (28), ki običajno poučuje tajsko angleščino v komercialni jezikovni šoli v Cha Am. Tja grem zasebno, po njeni tedenski službi in ima še dva študenta francoskega porekla. Zdaj že skoraj 1,5 leta. Sprva smo sledili njenemu učnemu načrtu, kmalu pa smo prešli na tisto, kar uporabljam vsak dan. Zdaj ji vsak teden pripovedujem svoje zgodbe popolnoma v tajščini. Seveda je tudi ona zadovoljna s tem, ker pikantne stvari … ja ja, ne glede na to, kako preudarna je, si vsekakor želi vedeti. Hitro me prekine in popravi glede pravilne izgovorjave in tona. Sama sem bila na začetku sramežljiva, vedno sem gledala v njene lepe oči, v njene lepe lase. Te stvari pomagajo pri učenju jezika. Moja žena je bila že od začetka proti temu, da se učim tajščine, ker bi hitro navezal stike z drugimi… namreč z drugimi ženskami in res, vsak teden se rad pogovarjam s svojo maserko, popolnoma v tajščini.
Deluje precej dobro, kljub dejstvu, da moja ljubka žena na začetku ni hotela govoriti z mano tajsko. Zdaj ve, da ni zadržkov. Koristno je, če greste sami v trgovino, prosite ljudi, naj govorijo počasi in potem gre hitro in gladko.
Veliko tudi pišem, a med tednom se knjiga nikoli ne odpre ... moje vznemirljive zgodbe krožijo v moji glavi v tajščini. Zdaj sem vesela, da grem lahko nazaj v šolo…ja…prej je bilo drugače…
Namig: ne jemljite preveč na vilice in uporabite besede, ki ste se jih naučili čez vikend.
Čez dva meseca začnem pisati.
Sawasdee khrab!
44 soglasnikov in 15 samoglasniških oznak, od katerih je mogoče tvoriti vsaj 28 samoglasnikov plus 4 tonske oznake, medtem ko so korenske oznake soglasniki z nakazanim samoglasnikom ali dosledno spremenjeni, da označujejo samoglasnik, ki ni nakazani naslednji samoglasnik, z samoglasniškimi oznakami do levo ali desno od ali nad ali pod ustreznim soglasnikom. Ali seveda kombinacija obojega. In na koncu besede izgovoriš znak drugače kot takrat, ko je ta znak nekje drugje. včasih.
Ko sem se seznanil s to modrostjo, mi je težko pri srcu.
Ne, ni zame. Težave imam celo z imeni deklet. Če ne bom vsak dan vadil določenih imen, bom naredil še eno zmedo od prve črke, ki jo izgovoriš, na primer kot kombinacijo k, g in polmehkega g, s pridihom dzj in daj gor. Takrat dobim neverjeten apetit po hladni steklenici piva in ne smem pozabiti izgovoriti zadnjega zloga znane blagovne znamke/priimka, kot da mi je nekdo pravkar stopil na prste, sicer bo tudi ta misija spodletela.
Moje občudovanje ljudi, ki uspejo obvladati tajščino, je ogromno.
Držal se bom nekaterih običajnih izrazov in znanih besed ter številk, ki niso težke in zelo uporabne.
Jezik je največja ovira, nikoli mi ne bo uspelo izmisliti lepe duhovitosti. Mislim, da mnogi izseljenci problem sprva podcenjujejo. Osebno ne bi razmišljal o tem, da bi za stalno ostal v državi, kjer ne razumeš ljudi in ne znaš brati besedil.
rad bi se ga naučil, ampak kje moram biti za to na Tajskem. Živim v Udon Thanu in moja žena je od tam in zdaj gremo tja za 6 mesecev, zato se želim nekaj naučiti od Tajcev
g Pierre
1) Začetnik/Napredni. Lahko se rešim na trgu in v pogovoru 1 na 1. Čeprav tega jezika že 16 let nisem aktivno govoril, je tisto, kar sem vedel, še vedno tam.
2) Malo znam brati in pisati, a pogosto ne vem, kaj berem...
3) Leta 1996 sem delal v Chachoengsau v kraju s tajskimi kolegi, ki niso govorili angleško (tudi jaz nisem govoril). V kratkem času sem se naučil osnov tajščine in angleščine (ko sem dobil švedskega kolega). Po mesecu dni sem začela delati na Phuketu, kjer sem delala tudi s tajskimi in mednarodnimi kolegi in sem imela veliko stikov z lokalnim prebivalstvom in se z njimi pogovarjala v tajščini. Imel sem tudi nekaj tajskih prijateljev, ki niso govorili angleško. Kasneje sem dobil Tajce, ki prav tako niso govorili angleško. Na univerzo Songkla sem hodila tudi na tečaj tajščine, kjer sem se naučila osnov pisanja in branja.
4) Med 1996 in 2000 na ulici in 1 uro na teden v šoli pol leta. Potem sem se pogovarjala s tajskim možem Thinglishom, preprosto angleščino s tajsko slovnico ter tako tajskimi kot nizozemskimi besedami. Mešanica, ki ni bila dobra za naš jezikovni razvoj, a v kateri smo se zelo dobro razumeli.
5) Težko se naučim, kateri "k" pripada kateri višini, na primer koh kai ali koh khai, ali je to srednji ali nizki ton, na primer? To povzroča predvsem težave pri pisanju.
6) Rad bi se naučil bolje govoriti in brati/pisati tajsko. To pa zato, ker nameravam čez nekaj let spet živeti na Tajskem. Imam knjige za samostojno učenje, ki mi bodo, upam, pomagale povečati besedni zaklad in izboljšati pisne sposobnosti.
To je čudovit jezik!
Moj Thai ne pride dlje kot taksi Thai: levo, desno, naravnost, 0-9999, vroče, hladno, da, ne, okusno, smrdljivo in tako naprej. In seveda nekaj sladkih (juub, jubu jubu, chan rak thur), porednih ali vulgarnih besed (hee, hi, ham).
Ko sem spoznal svojo ženo, je bilo eno njenih prvih vprašanj, ali tudi jaz govorim tajsko, ko sem rekel, da nisem prišel dlje od da/ne in "khun suay" (nedvomno izgovorjeno tako, da ni kompliment) , to je bilo povabilo, da me naučiš več besed. Pokazala mi je pesem Rak Na Dek Ngo tajske zasedbe Pink (hvala Tino za prevod) in v prvih dneh najinega klepeta me je naučila besed, kot so jub (poljub), jubu jubu (poljub poljub, vendar z japonskim pridihom). , nekaj za mladino) in vulgarne besede. 555 Najbolj sva se zabavala in kmalu zatem me je vprašala, če res želim več kot jubu jubu z njo. Da, sem, a sem dejansko mislil, da je preprosto uživala v poučevanju tajščine takega tujca. Ko sem napisal, da se mi je pravzaprav zdela zelo prijazna gospa, mi je rekla, da tudi ona želi več z mano. Tako je nastala najina zveza po kratkem srečanju v resničnem življenju, ki mu je sledilo nekaj dni klepetanja.
Potem pa smo se začeli osredotočati tudi na nizozemščino. Moja draga je želela, da se naučim še tajščino in nato Isaan (Lao), iz očitnih razlogov: da se tam lahko samostojno znajdem in ne bom čisto odvisen od nje. Več prijateljev govori razumno angleško, vendar veliko družinskih članov in prijateljev govori zelo omejeno in kako bolj sanook je, če se lahko pogovarjaš z vsemi. Zato smo se najprej osredotočili na njeno nizozemščino. Po priselitvi je nekoliko jezno rekla, da še vedno prepogosto govorim angleško. To ji ni bilo všeč: zdaj živim na Nizozemskem, moram se naučiti govoriti nizozemsko, ker se mi bodo drugače smejali, pa tudi ne morem biti samostojna. Takrat se je z njo govorilo tako rekoč le nizozemsko in zaradi priročnosti ne več angleško.
Medtem sem od Poomdam-Beckerja kupil jezikovne knjige in nizozemski prevod učbenika Ronalda Schuetteja. Kmalu sva končala z njeno nizozemščino na zadnjih delih in začela z mojo tajščino. Tragično je moja žena umrla v nesreči (septembra lani) in do tega nikoli ni prišlo. Se bo še kdaj zgodilo? Nimam pojma. Če bi srečala Tajca, bi ga, ampak nikoli nisem iskala Tajca. Ljubezen naju je oba zadela nepričakovano in ali bom slučajno še srečala Tajca, je vprašanje.
Zdi se mi povsem normalno, da se vsaj poskušaš naučiti jezika svojega partnerja ali jezika svoje (bodoče) države bivanja. In seveda vaš partner pomaga, vendar je past v skupnem jeziku (angleščini). Če partner ne želi, da bi se spodobno pogovarjala in bila samozavestna, bi me začelo skrbeti.
Pozabil sem napisati, da jezik govorim le nepopolno kot pravi začetnik. Doma 97 % Nizozemcev skupaj, 1 % Angležev in 2 % Tajcev. Seveda mi je moja draga šepetala sladkobe v tajščini in jaz sem ji včasih šepetala. Še vedno se spominjam trenutkov, ko mi je dala ali pa sem jaz njej dal vohljajoči poljub, ki so mu sledile sladke tajske besede. To pogrešam, otrok teung laai laai. To pišem z bolečino in žalostjo. 🙁
Dragi Rob V.,
Tvoja zgodba je bila zelo prijetna za branje, vendar me je konec res zadel kot bomba. Zelo žalostno in zelo dobro razumem, da zelo pogrešaš svojo ženo. Izrekam sožalje.
Zelo dobro tudi poveš, da učenja tujega jezika ne gre jemati resno, ampak da se ga da tudi na igriv način. To je tajsko: sanuk. Ta sanouk je lahko zelo spodbuden pri učenju jezika.
Napisali ste 'Poomdam-Becker', ki me spominja na 'Paiboon' z Benjawanom Poomsanom Beckerjem (in Chrisom Pirazzijem) kot avtorjema ... To je isti tečaj, ki ga uporabljam (glejte moj prejšnji odgovor).
Nikoli ne reci nikoli ... Vendar nikoli ne bo tako, kot je bilo ... Toda to bi lahko bil prvi gradnik v bolj oddaljeno prihodnost ... Lahko bi bilo povabilo vaše žene, da naredite nekaj s svojim jezikom v svoji državi ... Naj ne stopi v svoje čevlje!
Iskreno ti želim veliko poguma!
Dragi Daniel, hvala. Zabava in vsakodnevno potopitev v jezikovno kopel izjemno pomagata. Nato se na zabaven način naučite besed. To pride prav pri pravem študiju in blokovskem delu (z nosom v knjigah),
Res sem mislil Poomsan Becker. Toda to se že začne z ločili in podobnim. Primeri stavkov kai-kai-kai in mai-mai-mai (različni toni) so bili zelo zabavni. Svoji ljubezni sem rekel, da so Tajci nori na tak jezik. Nizozemci tudi slišijo s svojo slovnico. Če bi kdaj resneje obvladal tajski jezik, bi bila moja ljubezen zagotovo srečna ali ponosna na to. Nikoli ne reci nikoli.
V svoje anekdote sem vključil tudi nekaj spominov z jezikom. Najdete ga, če iščete ključno besedo 'vdovec' (črke enega). Ampak tukaj se ustavim, sicer odstopamo od tajskega jezika in ne želimo klepetati, kako sanoek bi to lahko bilo.
1 Mislim, da sem na ravni naprednega govorjenja. V tajščini se znam razumno pogovarjati o vsakdanjih zadevah in, kar je še pomembneje, Tajci razumejo, kaj govorim. Na začetku je bilo drugače. Vendar ne sme preveč komplicirati, ker potem ne morem več slediti. Odvisno tudi v kateri regiji si. V Bangkoku lahko dokaj dobro sledim, če govorijo počasi, z nekaterimi Tajci pa imam veliko težav z razumevanjem. Ampak to imate tudi na Nizozemskem: frizijščina, limburščina. Ampak spoznati nekoga, od kod prihaja, koliko otrok, kakšno delo, hobije itd., je zame čisto enostavno. Zadnja leta tudi sama pogosto dobivam pohvale, da dobro govorim tajsko (seveda se sama bolje poznam, mislim, da sem na nivoju 4-letnika.)
2 Lahko berem počasi, vendar pogosto ne razumem, kaj to pomeni. Morda poznam nekaj besed v stavku, vendar ne dovolj, da bi ga popolnoma razumel. Tudi to se je v zadnjih 2 letih izboljšalo, saj sem tukaj na Nizozemskem vzel 15 ur lekcij branja in pisanja in s tem bom zagotovo nadaljeval. Opazil sem, da obvladovanje branja in pisanja precej pripomore k boljšemu govorjenju tajskega jezika. Pisanje je veliko težje, ker še vedno ne vidim logike, kdaj katero črko uporabiti, npr. th, kh, ph itd. Obstajajo različne različice tega. Mislim, da v tem ni nobene prave logike. Enako vidim v nizozemščini: kdaj uporabljate ei in kdaj ij ali ou in au. Kot Nizozemec to preprosto veš. A ne obupamo, učimo se naprej. Prevedel sem precej pesmi Karabou (tajska pop skupina) v fonetično tajščino/nizozemščino. To mi je dobro šlo. Zdaj tudi zaigrajte nekaj pesmi iz tega na kitaro. Ps Zelo dobro se razume s tajskimi ženskami, čeprav me to ne zanima.
3. Po več počitnicah na Tajskem se mi je zdelo pametno naučiti se tudi jezika. Na Nizozemskem sem imela 10 zasebnih ur pri odlični učiteljici, ki mi je dala tudi vaditi 5 tonov v tajščini, kar mi je zelo pomagalo. Potem vadite besede v tajščini s prijateljem 1 ali 2 uri vsak teden in se učite novih besed. Na neki točki se nam je pri tem zataknilo, saj smo opazili, da nekatere besede kar ne držijo. Zdaj znam 1000 besed ali več, a je to še vedno premalo za učenje jezika. In ko si malo starejši opaziš, da si po nekaj mesecih spet pozabil pol besed. To tudi otežuje. Popolnoma prenehal z učenjem tajskega jezika za približno 4 leta, na tem področju ni naredil ničesar. S temeljno mislijo ne bo nič in nikoli ne bo. Lani sem se ga spet lotil, a zdaj z branjem in pisanjem, kar me je dobro spodbudilo v pravo smer. Spet sem začela uživati v učenju.
4 Skratka, poskušam se naučiti tajskega jezika približno 10 let z različnimi stopnjami uspeha.
Za Nizozemce je jezik še vedno težak za učenje, opazil sem, da moraš vanj vložiti res veliko časa in energije.
5 Največja težava mi je bila pretvorba besed, ki jih že poznate, v tekoče tajske stavke. Poleg tega se spomnite besed, ki jih že poznate. Če greste na dopust samo za 4 tedne, opazite, da veliko besed ne pride na misel, ko jih potrebujete.
Mislim, da je to povezano tudi s starostjo.
6 Zdaj veselo nadaljujem svoje učenje. Septembra bom spet vzela 5 lekcij po 1,5 ure, da bolje obvladam branje in pisanje.
Mimogrede, zelo priporočljivo za vsakogar, ki se želi naučiti tajščine na Nizozemskem.
Živi in poučuje v Leidsche Rijn (Utrecht) in je res dobra in ni draga.
Njen elektronski naslov je [e-pošta zaščitena]
Poučuje vse stopnje od začetnih do naprednih.
Pouk vedno zelo dobro pripravi.
Priporočljivo za vse, ki mislite, da se tajskega jezika ne da naučiti.
Naslednje leto bom živel na Tajskem in takrat bom seveda vsak teden vzel približno 4-5 ur lekcij tajščine.
Težaven jezik, ta tajščina. Niso zapleteni v smislu strukture – navsezadnje: nobenih spregatev/padov glagolov ali samostalnikov, nobene razlike med ednino in množino itd. – vendar kažejo……….. Tajska ušesa so tako navdušena nad tem, da dejansko imajo prava beseda, vendar je v smislu višine/intonacije ali dolžine samoglasnika le malo zamaknjena, pogosto ne razume.
Ta struktura tajskega jezika se odraža tudi v 'Thenglish': pomislite na primer na pogosto slišani 'no have' – 'mai mie'.
Zadnja leta sem se učila tudi tajskega jezika, na začetku sem kupila tečaj Thai Trainer III preko računalnika in moram reči, da je šlo v redu, imela sem že več kot polovico od 90 lekcij in je šlo na bolje.
Vse to sem delal na Nizozemskem in ko sem šel spet za en mesec na Tajsko, sem mislil, da lahko že naučeno preizkusim v praksi. No, to je bilo malo razočaranje, saj me je večina gledala, kot da sem ravnokar padel z drevesa.
Večino sem napačno izgovoril, ker igrišč takrat še nisem prav dobro preučil.
Zaradi tega sem bil precej depresiven in sem si mislil, da tudi to ne bo pomagalo, nato pa nekaj let nisem naredil ničesar s tem.
Moja punca je govorila dobro angleško (bolje od mene) in pri tem sem ostal.
Sčasoma se je moj datum upokojitve bližal in ker je bil moj namen iti na Tajsko za 8 mesecev na leto, sem pomislil, da bi moral začeti znova.
Menim, da če se sam odločiš za tako dolgo v drugo državo, moraš (poskušati) vsaj malo govoriti jezik.
Ker me že naučeno ni ravno zadovoljilo (žal ne znam druge besede), sem se odločil poskusiti drugače, in sicer najprej poskusiti brati in pisati v kombinaciji z besedami, ki sem jih še poznal, kar se je zmanjšalo na to, da sem se naučil 44 soglasnikov in seveda tudi, da sem jih znal napisati, trajalo je nekaj časa, preden sem vse ugotovil, kar je logično, če predpostavimo, da obstaja že 6 različnih k-jev in kaj ta K pomeni, je odvisno od izgovorjava in lahko navedem številne primere.
Po tem sem začel preučevati samoglasnik (znake), ker izgovorjavo vsakega soglasnika določa samoglasnik (znak), ki je z njim povezan.
Pa sem mislil, da bo malo lažje, ker jih je samo 32, a se je kmalu izkazalo za pomoto, saj so že 4 E-ji, za strokovnjake tudi e,ee,E,EE in O. 4 o, oo,o,oo in tako naprej.
Tako pri soglasnikih kot pri samoglasnikih (znaki) je bilo število, ki sem jih kar naprej mešala, a po nujnih g;d stihih in antidepresivih (šala) zdaj lahko rečem, da jih vse poznam.
Prepoznaj in zapiši.
Zdaj gre za dejstvo, da če vidim besedo v tajščini: vem, kaj piše in kako se izgovori, vendar ne vem, kaj beseda pomeni, tako da to (še) ne pomaga.
Zato sem se vrnil na tečaj Thai Trainer III in ga kombiniral s tajsko pisavo.
Zdaj sem upokojen in zato 8 mesecev na Tajskem in 4 na Nizozemskem, kar mi daje tudi več časa.
Zdaj se srečujem z dejstvom, da Tajec ne uporablja velikih začetnic in ne pušča presledkov med besedami ter nobenih vejic/pik ECT. Zato moram zdaj pozorno pogledati, kdaj se stavek ali beseda začne ali konča.
Vse skupaj delam že 3-4 leta, zadnje leto malo več kot prejšnja leta in vsak dan poskušam ponavljati tistih 44+32 strašljivih znakov, sicer jih bom po 2 tednih pozabil in Nočem se drugič narediti za bedaka.
Na koncu moram povedati, da se mi zdi zelo težko, je pa zabavno, sploh če na neki točki tu in tam pade kopel.
Peter Bol
1. Težko je oceniti mojo raven. Zagotovo ne tekoče ali zelo napredno. Ampak vsaj napreden začetnik, mislim.
2. Znam prebrati veliko enostavčnih objav svoje žene in njenih FB prijateljev na Facebooku. A nikakor ne vse. Ne morem (še) brati kratkih zgodb, časopisnih člankov, kaj šele knjige. Tajsko lahko pišem še manj.
3+4. Na Tajsko prihajam od leta 1990 in od takrat sem se naučil besed. Najprej preštejte. Potem sem se vsake počitnice (vsaki dve leti) naučila še nekaj besed in kasneje vsake toliko časa tudi doma na Nizozemskem delala na svojem besedišču s pripomočki, kot so v knjižnici izposojeni CD-ji. Toda med počitnicami na Tajskem sem se vedno naučil največ besed in stavkov.
Brati in pisati sem začel pred približno desetimi leti, tako da sem se najprej poskušal naučiti abecede. In tudi to je šlo bolj gladko med počitnicami na Tajskem. Avtomobilske tablice sem vedno uporabljal kot pomoč pri vožnji. Že nekaj let imam tudi tečajno mapo (za začetnike in nadaljevalce) s priloženimi CD-ji. Toda včasih nimam časa ali dovolj energije, da bi na tem dosledno delal dlje časa.
5. Ton in izgovorjava sta še vedno velik problem in nimam veliko priložnosti za vajo govora in poslušanja v praksi. Moja žena je Tajka in seveda sem od nje skozi leta marsikaj pobral, ni pa učiteljica. Zato imam med počitnicami veliko več vadbe.
6. Še naprej se počasi razvijam. Konec koncev je vsak korak en sam. Po vsakem dopustu opazim napredek in družina ter prijatelji na Tajskem včasih govorijo z mano tajsko in dobim vtis, da mislijo, da sem dlje (razumem in razumem več), kot si mislim. To spodbuja. Bom pa nekega dne naredil največje korake, ko bom tam živel. Kadarkoli je to mogoče.
*In morda bo priložnost za magisterij na Nizozemskem. Ker če prav vem, sem pred časom prebral, da se Tino vrača na Nizozemsko v zvezi s sinovim študijem. Zato morda želi svoje znanje in veščine prenesti na zainteresirane. Jaz sem spredaj!
S spoštovanjem,
Michel
1. Zagon.
2. Začenjam prepoznavati čedalje več črk in včasih tudi besed ter strukturo zloženk. Ampak še vedno je majhen. Vem ravno toliko, da vem, kaj in kako gledati. V vsakem primeru je že to zelo uporabno 🙂
3. Imel sem tedenske lekcije od Tajca v NL več mesecev. Dobili smo dober vpogled v strukturo jezika in se naučili veliko črk. Vendar je bila metoda poučevanja namenjena malčkom, ki pa se morajo naučiti pisati, a jezik že poznajo.Kljub učiteljičinemu velikemu navdušenju, se nam je zataknilo. Šele zdaj, ko je naša poteza na vidiku, se tega lotevamo nekoliko bolj fanatično.
4. Leto bolj intenzivno, 2 leti komaj in zdaj malo več.
5. Toni in zelo različna pisava.
6. Trenutno učenje besed prek aplikacij. Morda lekcija kasneje (ima kdo kakšen dober namig na območju Chiang Dao?).
Mimogrede, aplikacije za prevajanje postajajo vse bolj napredne. Zdaj imam enega, kjer govorim angleško in izhaja tajsko, tako govor kot pisanje. To lahko preverim tako, da prevedem tajščino nazaj in vidim, da je prevod skoraj vedno pravilen.
Morda bi bilo lepo omeniti, da sem pogosto nastopal kot tolmač v pravnih sporih in tudi med sodnimi pričanji. Neposredno iz nizozemščine ali angleščine v tajščino in obratno. Tako da če kdo rabi naj mi sporoči. Seveda za plačilo.
Druga, vendar povezana zadeva je seveda ta, da bi se morali Tajci sami naučiti spregovoriti besedo pred vrati. Moj svak, dobra izobrazba in služba, je za to izvedel, ko sva skupaj potovala po Kambodži. Moja žena ni hotela priti, zato je moral on priti zraven, da bi videl, ali se ne bom zapletal z ženskami. Ko je ugotovil, da je popolnoma odvisen od mene, ker ne govori angleško, se je odločil, da nekaj ukrene glede tega
Seveda se ni nikoli zgodilo.
Kaj mislim: tajsko se seveda govori le na zelo omejenem območju.
Tako kot nizozemski. Zato se Američanu, tudi če pride sem živet za več let, pravzaprav ni treba učiti nizozemščine.
Učenje tajščine je enako kot učenje albanščine na primer, vzame veliko energije, a kaj ti pomaga, če tam ne živiš za stalno?
Govorim tudi špansko. Tam se čutim po vsej Latinski Ameriki (tudi v Braziliji (Portugalci) me ljudje dobro razumejo) Lahko grem seveda v Španijo, tudi na Portugalskem gre dobro! tajska? Samo Tajska, kvečjemu se da v Laosu kaj narediti z njo.
Tu v Bangkoku živim že skoraj 10 let in nisem prav nič napredoval pri učenju tajskega jezika. Razumeti veliko več, kot lahko govorim. Morda po eni strani lenoba, po drugi strani pa se tajščine sploh ni treba učiti. Moja žena je direktorica mednarodnega podjetja in govori odlično angleško; prav tako njen brat in njen oče. Nimava otrok. Zato vedno govorim angleško in redko, če sploh kdaj, tajsko ali nizozemsko.
Delam kot učitelj na univerzi in vse ure potekajo v angleščini. Učenci morajo govoriti angleško, tudi med seboj. Velja tudi za moje tajske kolege. Prav tako pričakujejo, da bo tuji učitelj govoril angleško, in to cenijo, ker izboljšajo svojo angleščino. Razmere se bodo spremenile, ko se bom upokojil in se preselil na severovzhod. Potem pa imam dovolj časa tudi za učenje tajščine.
Zaželjena pomoč:
Nekdanji mož moje prijateljice tukaj na Nizozemskem je umrl in telefonski stik z njegovo vdovo na Tajskem je zelo težaven. Bi bil kdo pripravljen pomagati pri prevajanju?
Prijavite/pošljite e-pošto na [e-pošta zaščitena]