Izginotje pisave Thai Noi

V enem od prejšnjih prispevkov k temu blogu sem na kratko obravnaval izvor tajskega pisnega jezika. Kot velika ljubiteljica kulturne raznolikosti obožujem ogrožene manjše jezike. So živa dediščina in zato dragocena. To je eden od razlogov, zakaj sem v daljni preteklosti pobral nekaj baskovščine, bretonščine, irščine in okcitanščine.

Vendar pa je – žal – ena od zakonitosti jezikov, da so zaradi najrazličnejših razlogov trajno ogroženi in izginejo. Filologi so izračunali, da bo od približno 7.000 jezikov, kolikor jih danes govori svet, 6.000 v naslednjem stoletju izginilo … Seveda pa izginjanje jezikov ni nič novega. Večina jezikoslovcev ga vidi celo kot naraven proces. Navsezadnje se jeziki spreminjajo in govorci v določenih okoliščinah preidejo na uporabo drugega jezika. Toda v mnogih primerih jeziki izginejo tudi zaradi kulturnih bojev, neenakih razmerij moči ali preprosto jezikovnih omejitev, pri čemer je težava pogosto veliko globlja od čisto jezikovne, ampak ima vse opraviti z ogroženo samozavestjo in identiteto, zanikanje samoodločbe in svobode izražanja kulturnega ohranjanja tradicij.

Dober primer slednjega najdemo na Tajskem, natančneje v Isaanu, kjer je moral tajski noi izginiti za večinski pisni jezik. Tradicionalno so v Isaanu poleg tajščine govorili številne jezike, kot so surin-kmerski, laoški, vietnamski in phuthai. Prvotno so bili v Isanu v uporabi nič manj kot trije pisni jeziki. Na primer, tam je bil kmer, ki je zaznamoval Angkor na severovzhodu današnje Tajske in se je zagotovo uporabljal do štirinajstega stoletja našega štetja. Kot pisni jezik ga je nadomestil tham, ki je izhajal iz stare pisave mon, ki se je razširila zaradi širitve laoškega kraljestva Lan Xang in se je uporabljal predvsem za verska in filozofska besedila. Civilni, uradni pisni jezik je bil Thai Noi, ki je nastal skoraj istočasno kot Tham. Thai Noi je postal najpogosteje uporabljena pisava v Isaanu od šestnajstega do sedemnajstega stoletja. Glavna razlika s tajščino kot pisnim jezikom je bila, da tajski noi nima tonskih znakov, ki bi označevali pravilno višino, na kateri naj bi bila beseda izgovorjena. Bralci v Isaanu so veljali za dovolj pametne, da so ugotovili pravilen kontekstualni pomen besede.

Eden od prvih političnih ciljev kralja Chulalongkorna, ki je Siamu vladal od leta 1868 do 1910, je bil vzpostaviti program političnega in kulturnega združevanja, ki bi ga opisal kot notranjo kolonizacijo Siama. S tem mislim, da so osrednja oblast v Bangkoku korak za korakom stare mestne države in avtonomne regije pod veroizpovedjo: 'En narod, en narod, en monarh' v skladu z dinastijo Chakri, da bi utrdil državno oblast in ustvaril občutek narodnosti. Eno od uporabljenih sredstev je bilomehka prisila' da bodo v prihodnje uporabljali le večinski jezik. Od leta 1874 je siamska vlada poskušala prepričati pismeni del prebivalcev Isana, da je uporaba tajščine kot pisnega jezika bolj priročna in zato bolj sprejemljiva za sporazumevanje z vlado.

Isaaners so morali nujno spoznati, da so Tajci ... Ko ta kampanja ni takoj prijela, so bili sprejeti prisilni ukrepi in tajščina je postala pisni jezik v izobraževanju. Z uvedbo te daljnosežne izobraževalne reforme bi se lahko prebivalstvo v tem delu države že od mladosti izobraževalo o spoznanju, da sta tajski jezik in kultura boljša od isaanskih ... To reformo izobraževalnega sistema je delno navdihnilo zaskrbljenost zaradi izvajanja bangkoške centralistične politike moči. Navsezadnje so ljudje v prestolnici hitro ugotovili, da bo potrebnih veliko, ampak res veliko novih uradnikov za kadrovanje vseh teh na novo ustanovljenih novih, centraliziranih državnih institucij. In ti javni uslužbenci, po možnosti zaposleni lokalno, so seveda morali obvladati pisno tajščino ... Prva popolnoma tajska izobraževalna ustanova v Isaanu je bila šola Ubon Wasikasathan v Ubon Ratchathaniju, ustanovljena leta 1891 in v celoti pod pokroviteljstvom Bangkoka.

Sopha Ponthri in dva druga kolovodja

Da bi to jezikovno indoktrinacijo v šolah, prikrito kot izobraževanje, usmerili v pravo smer, je bilo v hitrem zaporedju objavljenih šest učbenikov, ki jih je napisal Phraya Sri Suthorn Wohan (Noi Ajaari Yangkul) na severovzhodu: Munbotbanphakit, Wanitnikon, Aksonprayok, Sangyokphitan, Waiphotchanaphijan en Phisankaran. Ker niso bili zares zadovoljni z rezultati jezikovne prisile, je Bangkok od leta 1910 v Isaan poslal opazovalce, da bi zagotovili, da so otroci prejeli in nadaljevali izobraževanje v tajščini. Akcija, ki je postalanagrajeniz uvedbo Zakon o obveznem osnovnošolskem izobraževanju, zakon iz leta 1921, ki je od vseh staršev v Isaanu zahteval, da njihovi otroci obiskujejo pouk v tajščini ... V manj kot četrt stoletja je tajski noi kot pisni jezik izgubil vso svojo družbeno pomembnost in izginil ...

Nekaj ​​časa je bil odpor. V poznih tridesetih letih XNUMX. stoletja je več staršev v Ban Sawathi v provinci Khon Kaen, na čelu s priljubljeno pevko skupine Molam Sopha Ponthri, zavrnilo pošiljanje svojih otrok v šolo. Upravičeno so se bali, da bodo izgubili svoj laoški jezik Korenine in narodnosti in bi postal tajski… ta upor, ki so ga spodbudili tudi novi, visoki lokalni davki, se je hitro razširil na vasi v širši okolici. 16. decembra 1940 je policija razgnala shod, na katerem je bilo več kot 500 ljudi, in aretirala 116 ljudi. Sopha Ponthri in trije uporniški voditelji so bili dva meseca pozneje v Khon Kaenu obsojeni na XNUMX let zapora zaradi 'kabotphai nai ratchaanachak' (upor proti kraljestvu). Ostale aretirane so izpustili, a več kot trideset jih je umrlo v ujetništvu ... Khui Daengnoi, eden od treh obsojencev, se je nekaj mesecev kasneje skrivnostno utopil v zaporu. Tudi Sopha Ponthri bi umrla manj kot dve leti po obsodbi, potem ko so ji vbrizgali zdravilo, za katero se je izkazalo, da je alergičen ...

Z nekaj zelo redkimi izjemami se povprečni Isaaner ne spomni več, da je imel svoj pisni jezik pred komaj dvema generacijama … Pogosto pozabljamo, da je jezik veliko več kot nizanje zvokov in besed. Jezik je skladišče tradicije, zgodovine, kulturnega spomina in znanja in škoda je, da takšne stvari izginjajo ...