Puey Ungpakorn, občudovanja vreden siamec

Puey (1916-1999) je bil briljanten um, nepodkupljiv, prijazen, pogumen in pošten človek med pokvarjenimi državniki. Kot direktor Banke Tajske je bil odgovoren za gospodarski razvoj Tajske od leta 1949 do 1971 in kasneje. Med tamkajšnjim pokolom 6. oktobra 1976 je bil rektor univerze Thammasaat, bil označen za komunista, napaden, a mu je za las pobegnil v Anglijo. Tam je leta 1999 umrl.

Morda je najbolj znan po svojem zagovarjanju socialne države. Glej pismo na koncu.

Spodaj pripovedujem o nekaterih trenutkih v življenju Pueya Ungpakorna.

---

Puey Ungpakorn (Tajsko: ป๋วย อึ๊ง ภากรณ์, izgovorjeno Poěey éungphaako: hn) se je rodil 9. marca 1916 v Talaat Noi, Yaowaraat, Bangkok, sin kitajskega ribjega tajsko-kitajska mati druge generacije, torej priseljenka. Študiral je na frankofonskem oddelku Assumption Collegea, pravo na univerzi Thammasaat in ekonomijo na London School of Economics, kjer je leta 1946 doktoriral iz ekonomije. Več let je delal na ministrstvu za finance, od 1959 do 1971 kot direktor tajske narodne banke in bil od 1975 do 1976 rektor univerze Thammasaat. Opravljal je tudi vrsto drugih funkcij.

Leta 1946 se je poročil z Britanko Magaret Smith in rodili so se jima trije otroci. Giles Ungpakorn je najmlajši sin. Bil je predavatelj na univerzi Thammasaat, napisal je knjigo Državni udar za bogate, je bil obtožen lèse-majesté in leta 2006 pobegnil v Anglijo. Je marksistični socialistični aktivist. Drugi sin, Jon, je predavatelj na univerzi Thammasaat, nevladni organizaciji (HIV/AIDS) in ustanovitelj neodvisne Prachatai stran z novicami.

Puey, odporni borec

Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, je Puey študiral na London School of Economics. Leta 1942 se je pridružil gibanju Seri Thai (dobesedno 'Svobodni Tajci', odporniško gibanje proti Japoncem). Leta 1944 so ga skupaj z dvema drugima spustili v provinci Chainat, a zaradi navigacijske napake niso končali v nenaseljeni dolini, ampak blizu vasi. Pueya so nemudoma prijeli, prepeljali v Bangkok in zaprli, kjer je z vednostjo policije lahko vzpostavil stik z zavezniki v Indiji. Njegova dva spremljevalca so kasneje aretirali, a ne kot vohuna, ampak ker sta v javnosti jedla obrok brez klobukov. To je bilo takrat prepovedano.

Puey človek

Sulak (2014) opisuje Pueya kot človeka iz ljudstva. Bil je skromen in ni bil navdušen nad plemiškim slojem in se je raje družil s študenti in prostovoljci. Nikoli ni zavrnil prošnje za pomoč. Njegov način življenja je bil preprost. Imel je smisel za humor, včasih zagrizen. Ko so ga nekoč vprašali, zakaj svojega kitajskega imena Puey ni zamenjal za tajsko, je rekel: "Bi, a moram najprej vprašati očeta, ki je že mrtev". Leta 1973 so ga vprašali, ali želi postati predsednik vlade. To je zavrnil s pripombo 'Ne morem lagati!'

Sulak v svoji knjigi tudi pove, da je Puey njemu, Sulaku, nekoč zaupal, da je on, Puey, obiskal bordel. "Nisem vedel, da je Puey tako poreden," je dodal Sulak.

Puey ekonomist in javni uslužbenec

Njegov največji dosežek v svoji dolgi karieri je bila postavitev trdnih temeljev za gospodarski razvoj Tajske. Zagotovil je stabilno finančno politiko, med drugim tudi zaradi dobrih mednarodnih stikov, ki so spodbujali tudi tuje investicije. V njegovi delovni dobi se je nacionalni dohodek podvojil, inflacija pa je ostala pod 5 odstotki.

Leta 1966 je dobil Nagrada Magsay Say za njegove storitve kot državni uradnik.

Demokrat Puey

Puey svojih demokratičnih idealov ni skrival, a se z njimi tudi ni razmetaval. Imel je praktičen odnos z diktatorjema Saitom (1957-1966) in Thanomom (1966-1973). Kmalu so ga obtožili, da je »komunist«. To se je zgodilo zlasti potem, ko je Puey obiskal Pariz v izgnanstvu Pridi Banonyong, ki so ga po krivici obtožili, da je kraljevi moril in komunist.

Za opis fanatično protikomunističnega ozračja tistega časa, kjer je vojaški radio ves dan kričal "Ubijte komuniste" in so časopisi nenehno napadali Pueya, je naslednje:

V času leta 1976 je časopis Dao Sayaam ('Zvezda Siama') objavil skupinsko fotografijo, ki naj bi bila posneta v Paak Chongu (Khorat) številnih študentov in številnih starejših ljudi, ki naj bi pripadali 'komunistični celici'. List je obkrožil štiri obraze, med drugim Pueya in Evropejca. Evropejec bi bil agent KGB, Puey komunist. V resnici je šlo za konferenco o gradnji jezu Pa Mong v Loeiju, ki so se je udeležili profesorji (kot je Puey), vaščani in javni uslužbenci. Evropejec je bil Steward Meacham, ameriški kveker.

Puey izgnanec

Med množičnim umorom na univerzi Thammasaat 6. oktobra 1976 je bil Puey rektor. Na lastni koži je izkusil, kako so študente ubijali, posilili, ranili in zažgali. Odstopil je z mesta ravnatelja, vedel je, da je njegovo življenje ogroženo, in je pobegnil na letališče Don Meuang, kjer ga je pričakala linč drhal, sestavljena iz 'vaških skavtov'. Beseda od zgoraj je pomenila, da bi vendarle lahko vzel letalo v London. Leta 1977 ga je zadela huda možganska kap, ki je trajno prizadela njegovo sposobnost govora. Umrl je v Londonu 28. julija 1999. Njegov pepel so avgusta istega leta odnesli na Tajsko in ga raztresli v morje pri Sattahipu.

Pueyjeva zapuščina

Najpomembnejša je njegova vloga očeta tajskega gospodarstva, v kateri mu je uspelo sodelovati s skorumpiranimi in diktatorskimi državniki, ne da bi pri tem posegel v svojo moralno integriteto. Na številnih položajih, ki jih je opravljal, je bil neomajen, poleg tega sta bila njegova demokratična drža in čut za družbeno odgovornost svetilnik poznejšim generacijam.

Kakovost življenja: Kronika upanja od maternice do groba

avtorja Puey Ungpakorn

Že v materinem trebuhu želim, da ima dobro prehrano in dostop do nege matere in otroka.

Ne želim si toliko bratov in sester, kot so jih imeli moji starši, in nočem, da bi moja mama imela otroka prehitro za menoj.

Ne zanima me, ali sta moja mama in oče uradno poročena, vendar morata živeti skupaj v razumni harmoniji.

V prvih treh letih življenja zame in za mamo želim dobro prehrano, ki bo določila moje kasnejše fizične in duševne sposobnosti.

Želim iti v šolo s sestro, da bi se naučila obrti in pridobila družbene vrednote in veščine. Če sem sposoben za visokošolsko izobraževanje, želim, da je na voljo.

Ko končam šolanje, si želim službo, smiselno službo, ki mi daje zadovoljstvo, da prispevam k skupnosti.

Želim živeti v skupnosti, ki pozna zakon in mir brez nadlegovanja z nasiljem. Želim, da moja država vzdržuje pravične in učinkovite odnose z zunanjim svetom, tako da imam dostop do intelektualnega in tehničnega znanja vsega človeštva, pa tudi do njihovega kapitala.

Rad bi, da bi moja država prejela pošteno ceno za izdelke, ki jih izdelujemo jaz in moji sodržavljani.

Kot kmet bi rad imel svoj kos zemlje z dostopom do kreditov, novih kmetijskih tehnik in novih trgov ter želim pošteno ceno za svoje izdelke.

Želim si, da bi kot delavec sodeloval in sodeloval pri odločitvah o tovarni, kjer delam.

Kot človek bi rad poceni časopise in knjige ter dostop do radia in televizije (brez preveč oglaševanja).

Želim si dobrega zdravja in od vlade pričakujem, da bo poleg poceni in lahko dostopne zdravstvene oskrbe zagotovila brezplačno preventivno zdravstveno varstvo.

Jaz in moja družina potrebujemo prosti čas za uživanje v zelenih parkih, umetnosti ter tradicionalnih civilnih in verskih praznikih. Želim čist zrak za dihanje in čisto vodo za pitje.

Želim si, da bi obstajala društva in zadruge, v katerih bi lahko sodelovala, da bi pomagala drugim in tudi meni, če je treba.

Potrebujem čas in priložnost, da sodelujem v družbi okoli sebe in da pomagam pri odločanju o gospodarskih, socialnih in političnih vprašanjih, ki vplivajo na moje življenje.

Rad bi, da bi imela moja žena enake možnosti kot jaz, in želim, da imava oba dostop do znanja in virov za kontracepcijo.

Bilo bi lepo, če bi imel na stara leta dostop do neke oblike socialne varnosti, h kateri sem prispeval.

Če umrem in pustim denar, želim, da ga vlada nekaj vzame potem, ko moja vdova prejme zadosten znesek. S tem denarjem lahko vlada pusti tudi drugim, da uživajo v svojem življenju.

To je bistvo življenja in tisto, zaradi česar mora biti razvoj dostopen vsem.

Viri:

Sulak Sivaraksa, Puey Ungpakorn: Iskren siamec v svojem razredu, 2014

en.wikipedia.org/wiki/Puey_Ungphakorn

jfmxl.sdf.org/Puey/ Pismo Pueya o dogodkih 6. oktobra 1976, uvod in posledice