Ali tajska država preveč razvaja Bangkok?

Avtor: Tino Kuis
Objavljeno v pregledi
20 februar 2014

"To je gospodarstvo, neumni," je nekoč rekel Bill Clinton. Prepričan sem, da je sedanji politični konflikt morda najbolj povezan tudi z gospodarstvom, predvsem pa z razdelitvijo bogastva po državi.

Dohodkovna neenakost na Tajskem je ena največjih na svetu. Poleg tega je ta dohodkovna neenakost močno regionalno vezana. Ali bi bilo sprejemljivo, če bi bila provinca Groningen 4-krat bolj revna kot provinca Južna Holandija? Jaz pa ne mislim tako. Glede tega bo na Tajskem treba nekaj narediti.

Suthepovi podporniki se pritožujejo, da gre preveč državnega denarja ("našega težko prisluženega denarja") v zunanje regije. Zunanje regije se pritožujejo, da jih „Bangkok“ zanemarja. Kdo ima prav? Oglejmo si naslednji graf državne porabe glede na prebivalstvo in bruto nacionalni proizvod ('BDP').

  • De štorklje stolpci navajajo, koliko omenjena regija prispeva k bruto nacionalni proizvod.
  • De zeleno stolpci kažejo, kolikšen odstotek od prebivalstvo živi v vsaki regiji
  • De gele Na koncu stolpci prikazujejo, kolikšen odstotek državni izdatki v zadevno regijo.

('Osrednja' regija vključuje province severno od Bangkoka (kot je Ayutthaya), pa tudi jugovzhod (kot sta Chonburi in Rayong) in jugozahodno od Bangkoka.

Najbolj osupljivo je to Bangkok Prejema 72 odstotkov državnih izdatkov, medtem ko v njej živi le 17 odstotkov tajskega prebivalstva. Zdaj bo vsaka prestolnica dobila več denarja na prebivalca, a to je zelo velik znesek. Bangkok prejme več kot 4-krat več državnega denarja na prebivalca, kot mu 'pripada', če pogledate število prebivalcev.

Kakšna razlika še posebej z Isaan, kjer živi 34 odstotkov tajskega prebivalstva, ki pa sme vzeti le 6 odstotkov državnega denarja. Prebivalec Isaana prejme iz državne blagajne 5-krat manj, kot mu 'pripada' na prebivalca. Ena oseba iz Bangkoka prejme na prebivalca 20-krat toliko iz javne blagajne kot prebivalec Isaana!

Druge pokrajine so vmes.

Obstajajo ljudje, ki pravijo, da je pošteno, da če Bangkok ustvari največ davčnih prihodkov, bi morali imeti od tega sorazmerno največ koristi. Mislim, da je to neposrečen argument. Prebivalci Južne Holandije v povprečju plačajo več davkov kot prebivalci Lutjebroeka; ali naj potem porušimo splošne objekte Lutjebroka, kot so šole in infrastruktura?

Zdaj nas ogromna razlika med Bangkokom in Isaanom ne bi smela presenetiti. Isaan je bil vedno pastorek Tajske, regije, ki ji je Bangkok do nedavnega posvečal malo pozornosti. To tudi pojasnjuje številne vstaje proti Bangkoku iz Isaana. Pod soncem je torej malo novega.

Če Tajsko doleti usoda s Tajci bodo potem politiki morali storiti naslednje. Povečati se morajo davki, zdaj so le še 16 odstotkov bruto družbenega proizvoda, povečati se morajo na 25 do 30 odstotkov. DDV, trošarine in dohodnina se morajo nekoliko zvišati; predvsem pa bi moral obstajati davek na premoženje in kapitalske dobičke ter okoljski davek, če naštejemo le nekatere. Tajska kot država s srednjim dohodkom je na to pripravljena. Potem mora priti do prerazporeditve bogastva. To je mogoče doseči z razumno oskrbo v starosti, ugodnostmi za invalide in dohodkovno podporo za najrevnejše.

22 odgovorov na “Ali tajska država preveč razvaja Bangkok?”

  1. Rob V. pravi gor

    Jasna izjava in zgodba, s katero se lahko samo popolnoma strinjam. Na žalost se to ne bo zgodilo kmalu ... Teh sprememb očitno ne dojameš čez noč, uvajaš jih počasi, a tudi meni se to ne zdi kmalu. Čudovito bi bilo, če bi se po političnih reformah naredili majhni koraki v tej smeri, da bi interese ljudi postopoma vse bolj postavljali na prvo mesto. Potem bo trajalo še nekaj let ...

  2. Erik pravi gor

    Ja, in potem na tej sliki moramo plačati tudi davek na naš svetovni dohodek, navsezadnje živimo na Tajskem in po odjavi v NL itd. tam ne plačujemo več davka. Ali pa jaz to narobe vidim?

    • Soi pravi gor

      Rad bi plačeval davke v TH, potem pa želim tudi pravico do tega
      A: polno državljanstvo, tudi prek npr
      1- ukinitev imigracijske letne naročnine,
      2- enako pri 3-mesečnem preverjanju naslova,
      3- uvedba vizumske politike med drugim za dolgo bivanje,
      4- vključno z občinsko aktivno in pasivno volilno pravico,
      5- sodelovanje v posvetovalnih postopkih, plus

      B: polno, odprto in enakopravno sodelovanje v družbi, tudi prek
      6- brezplačna pridobitev delovnega dovoljenja,
      7- neposreden dostop do prostovoljnega dela,
      8- poslovna pravica,
      9- neposredna izjema od obveznosti vedno soočanja s sistemom plačila več kot trojne vstopnice,

      če naštejem samo nekatere. Če ne, potem brez davka! Ostanem lahko samo eno leto, dokazati moram, da izpolnjujem pogoje za letno podaljšanje in to letno podaljšanje že plačam. Naj TH najprej objame Faranga, potem pa šele toleriraj kot turist in toleriraj kot upokojenec. Če res postanem prebivalec države, potem bo druga zgodba!

      • Soi pravi gor

        (popolnoma pozabljeno in nenazadnje:) 10- lastninska pravica na zemljišču pri nakupu nepremičnine.

      • Rob V. pravi gor

        Tak "vizum za dolgoročno bivanje" se imenuje dovoljenje za prebivanje. Na Tajskem je to dovoljenje za stalno prebivanje (ki lahko služi tudi kot pot do naturalizacije kot Tajec). Predvidevam, da ste seznanjeni z obema, a na žalost obojega ni enostavno dobiti. Za ostalo se strinjam s tabo, če imaš dolžnosti, potem morajo biti v zameno tudi pravice in obratno. Navsezadnje je življenje daj in jemlji (in upajmo, da uživaš in se veliko smejiš z drugimi).

        • Soi pravi gor

          Za dovoljenje za prebivanje veljajo tudi omejitve:
          1- prijavi se lahko samo 100 ljudi na leto
          2- neporočene osebe so izključene
          3- imeti pripravljenih 200 tisoč
          4- RP vas ne oprosti 3-mesečnega preverjanja naslova

  3. Pavla ZVL/BKK pravi gor

    To je moj prvi komentar tukaj na blogu. Mislim, da stališče temelji na tipičnem izhodišču PVDA/SP/GL, namreč izvedljive družbe. To načelo ne velja za ekonomijo. Denar se lepi na denar. Doslej ni države na svetu, ki bi ji uspelo prekršiti to pravilo. Velika podjetja in posamezniki z veliko denarja se poskušajo držati čim bližje, ker se bojijo, da bi zgrešili trend in s tem izgubili denar. Prerazporeditev denarja deluje enako kot naša nizozemska razvojna pomoč, ne deluje.
    Tisto, kar mora tajska vlada najprej storiti, je izobraževanje na kmetijskih območjih spraviti na standardizirano raven, da bodo lahko podjetja v prihodnosti imela dobro usposobljene zaposlene. Naslednji korak je izgradnja sodobne infrastrukture po vsej državi. Če je to doseženo, lahko pomagajo spodbujevalni ukrepi. In ja, to traja celo generacijo, torej 20 let.

    • računalništvo pravi gor

      Popolnoma se strinjam s Paulom. Izobraževanje na kmetijskih območjih je res slabo
      računalništvo

  4. Bohpenyang pravi gor

    Moje pohvale za jasno razlago situacije gospoda Tina Kuisa. Se popolnoma strinjam.

  5. Eugenio pravi gor

    Draga Tina,
    Grafe si lahko razlagate tudi drugače.
    Res sem mislil, da je velik plačnik/poraženec osrednja regija. In ne Isaan.
    Osrednja regija prispeva štirikrat več s 44 %, prejme pa le 7 %.
    Isaan prispeva le 11 % in dobi skoraj enako: 6 %.

  6. Soi pravi gor

    Prizadevanje za enakost dohodkov in porazdelitev bogastva je predvsem politična zadeva. TH bi lahko naredila veliko z ustrezno zakonodajo, na primer za povečanje prihodkov kmetov. Toda poglejte, kako iz tega naredijo nered. Ni zakonodaje, ki bi to spodbujala, ampak vse vrste ukrepov za poslabšanje slabega položaja kmetov. V visoko razvitih državah, kot je Nizozemska, razdelitev dohodka s političnim odločanjem ne zaživi. Leta 2013 so v sosednjih državah Nizozemske razpravljali celo o uvedbi minimalne plače (Nemčija) oziroma o njeni višini (Belgija). Kako naj to deluje v TH? Ne le, da Isaan nima koristi od BNP, glejte prispevek Centra: 44 % prispevkov proti 7 % prejemkov. Skratka, mislim, da bi trditev lahko bila močnejša: BKK ni samo razvajen, BKK je naklonjen!

    • Alex Ouddeep pravi gor

      Še na kratko: Tajska je provinca Bangkoka

  7. chris pravi gor

    Verjamem grafom, nikakor pa ne verjamem razlagam in zaključkom. Za to imam več dobrih razlogov:
    1. Kot raziskovalec vem, kako težko je (celo v državi, kot je Nizozemska, z dokaj preglednimi državnimi izdatki) izračunati nacionalne izdatke za določeno regijo. Sam sem to poskušal narediti za provinco Drenthe in to je bilo precejšnje delo;
    2. iz lastnih izkušenj vem, da se velik del računovodstva v vladnih agencijah na Tajskem še vedno opravlja s pisalom in papirjem in ne z računovodskimi paketi in računalnikom. Mislim, da so v številkah velike meje napake;
    3. Če bi bile številke res pravilne, subvencije za riž preteklih vlad Thaksina, Abhisita in Yinglucka ne bi imele prav nobene razlike na severu in severovzhodu. To pomeni, da je premierka Yingluck lagala v svojem govoru prejšnji teden. Krma za protikorupcijski odbor;
    4. številke so uradne številke, del denarja pa pride zasebno ali preko korupcije. Skoraj prepričan sem, da bi to dalo drugačno sliko o količini denarja, ki sta ga prejela sever in severovzhod;
    5. pojem državnih izdatkov ni opredeljen niti KAKO je določeno, katera regija ima koristi od državnih izdatkov. Ne morem se znebiti vtisa, da je bila posebna (ali morda izključno) pozornost namenjena temu, kdo plača račun in kje se ta organ nahaja. Nekaj ​​vprašanj, ki so se mi porodila ob branju članka, je:
    – ali je celoten proračun Ministrstva za zunanje zadeve (ki plačuje veleposlaništva Tajske v tujini) namenjen Bangkoku, ker je ministrstvo tam?
    – enako velja za ministrstvo, odgovorno za vodovod v tej državi, ministrstvo za promet (vsi izdatki za železnico samo v korist Bangkoka?), ministrstvo za obrambo, državni izdatki za letališča, turizem, bolnišnično oskrbo, izobraževanje (dodeli stroški tablic v Bangkok, ker je tam ministrstvo?);
    – ali vse stroške univerz (zgradbe, plače) v Bangkoku krije Bangkok, medtem ko tam študira tudi veliko študentov izven Bangkoka?

    Na kratko: “kako lagati s statistiko”………………..

    • Alex Ouddeep pravi gor

      Naj se tudi jaz pretvarjam, da sem metodologinja družboslovja.

      Seveda so v podatkih podrobnosti, ki so vprašljive.

      Vprašanje, ki ga postavljate, a nanj ne odgovorite, razen v angleški insinuaciji, je naslednje: ali so vaši ugovori tako tehtni in tako utemeljeni, da vplivajo na narisano sliko in so v nasprotju s sklepom?

      Če je tako, bi rad videl, da sta tvoja podoba in sklep utemeljena na tem blogu.

    • Eugenio pravi gor

      Dragi Chris,
      Enako sem mislil in želel napisati prispevek tako kot ti.
      Najprej sem poiskal publikacijo, iz katere je Tino dobil podatke:

      http://www-wds.worldbank.org/external/default/WDSContentServer/WDSP/IB/2012/06/20/000333038_20120620014639/Rendered/PDF/674860ESW0P1180019006020120RB0EDITS.pdf

      V tem poročilu je obširno obravnavano delovanje LAO (lokalnih upravnih organizacij). Poročila še nisem uspel prebrati v celoti, zato sem zaenkrat prekinil svojo presojo o tej temi.
      @Dragi Alex, tukaj ste na voljo.

      • Tino Kuis pravi gor

        Od tod pravzaprav izvira graf, dragi Eugenio. Poglejte tudi zelo različne izdatke za izobraževanje in zdravstveno varstvo med Bangkokom in Isaanom (in drugimi regijami).
        Poleg tega Tajska skorajda nima izravnalnega davčnega sistema. Samo 16 odstotkov državnih prihodkov prihaja iz dohodnine. Davčna obremenitev je torej pri nižjih dohodkih relativno višja. Glej:

        …..obdavčitev ni samo nizka, ampak je lahko
        neenakosti dodajte tudi nekoliko
        ki še bolj obremenjuje revne
        kot bogati…….. Pasuk Phongpaichit, vzhodnoazijski forum, okt.-dec. 2011

        • Eugenio pravi gor

          Draga Tina,
          Če to poročilo natančno odraža razmere na Tajskem. Kar sem trenutno nagnjen k temu. Potem se lahko vprašamo tudi, ali se je to mesto zaradi enormne »kolonialne« prednosti Bangkoka v preteklosti močno preveč povečalo v primerjavi z mesti v preostali državi. V primeru, da bi Tajska delovala bolj regionalno enakopravno, bi imelo mesto, kot je na primer Khon Kaen, veliko več prebivalcev in bi imelo veliko pomembnejšo vlogo.
          (Toda to je tema za morebitno prihodnjo razpravo)

  8. Soi pravi gor

    Prebral sem objavo @Tino Kuis kot znak, kako se z različnimi regijami ravna otročje, ali kot se reče v Brabantu: držijo se zadaj. V vsakem primeru: takoj, ko zapustite BKK, ne glede na to, katero smer izberete, boste videli revščino in pomanjkanje. Grafi morda ne prikazujejo pravilne realnosti, vendar potrjujejo vsakodnevno sliko.

    • chris pravi gor

      draga Soi
      ČE, ČE bi bilo tako: zakaj imajo politične stranke zunaj Bangkoka takšne težave s spreminjanjem volilnega sistema, v katerem je 375 od 500 poslancev izvoljenih glede na njihovo regijo? To daje regijam veliko večji vpliv na parlament (in državne izdatke) kot v sistemu, v katerem bi veljal sistem en človek en glas s seznami kandidatov, ki so enaki po vsej državi?
      Zakaj je nekdanji premier iz regije zunaj Bangkoka in član majhne koalicijske stranke nekoč rekel: ne pridružiti se vladi pomeni umreti? Pod njegovo upravo so v njegovi volilni regiji zgradili dve novi bolnišnici in nogometni stadion...

      • Soi pravi gor

        Dragi Chris, ne vem, v kolikšni meri obstajajo/so bili načrti za popolno sorazmerno zastopanost po sistemu, kot ga poznamo na Nizozemskem. Toda sistem en človek, en glas je enako možen znotraj sistema volilne enote in tudi ta ima različice, poglejte situacijo na primer v Belgiji, Franciji ali ZDA. Regionalna večina ne pomeni takoj parlamentarne večine. Poleg tega sem trdno prepričan, da je možno, da TH 'regionalni' parlamentarci poslušajo vodjo drhal, po principu: čigav kruh jé,…. Zame je vprašanje, ali je proporcionalna zastopanost res zaželena? En človek, več glasov: tudi jaz sem slišal to varianto. Pomislil sem na demokratično naravnane.

  9. Henry pravi gor

    Ne gre gledati na število prebivalcev, ampak na to, koliko regija prispeva k BDP, potem pa je, kot že rečeno, najbolj prikrajšana osrednja regija.
    In če vidite, koliko regija prispeva na prebivalca k BDP, je severovzhod celo v veliki prednosti.

    • Soi pravi gor

      Ampak moj dragi Henry, če si prebivalec Isaana, kjer živi 34 % tajskega prebivalstva in prejmeš le 6 % BNP, medtem ko k temu BNP prispevaš 11 %: si pristranski? ? Ali pa ste obsojeni na progresivno revščino?


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran