V spomin: Rob Piers
Spoštovani bralci,
Danes smo prejeli žalostno novico, da je Rob Piers, ki živi v Hua Hinu, umrl po izčrpavajoči bolezni.
Rob je bil zvest bralec Thailandbloga in je bil v preteklosti aktiven za nizozemsko združenje v Hua Hinu. Sam sem večkrat srečal Roba in ostalo mi je v spominu to, da je bil zelo prijazen človek.
Spodaj je sporočilo nizozemskega združenja v Hua Hinu o njegovi smrti.
Uredništvo Thailandbloga želi svojcem veliko moči, da bi prenesli to izgubo.
Kan Peter
Spoštovani člani, bivši člani in zainteresirani,
Zjutraj smo prejeli sporočilo, da je sinoči umrl zaslužni član, nekdanji član uprave in nekdanji spletni skrbnik Rob Piers.
Po odkritju tumorjev se je Rob dolgo in pogumno boril proti svoji zelo hudi, neozdravljivi bolezni.
Za mnoge, ki so ga dobro poznali, ta novica ni nepričakovana in poleg šoka je prisotna tudi misel, da je dobro, da je skoraj neznosnega trpljenja konec.
Nekdanji predsednik Mar van de Marel, ki je nekaj časa sodeloval z Robom Piersom, pravi:
"Ko se je Rob leta 2010 prijavil kot kandidat za sekretarja v odboru NVYHC, ga je le malo ljudi poznalo. Zaradi njegove mirne in zadržane narave nikoli ni bil v središču pogovora. To zagotovo ni bila lenoba ali pomanjkanje mnenja. Po mnenju ljudi, ki so ga dobro poznali, je bilo to v veliki meri povezano z njegovo skromnostjo. V treh letih, ko je bil sekretar v upravnem odboru NVTHC, se je nedvomno izkazal za zelo energičnega ter polnega idej in mnenj.
Vendar mu je vedno uspelo ohraniti skromnost. Tudi po izvolitvi novega odbora leta 2013 in kasneje v kratkem obdobju „začasnega odbora“ ni bil v središču pozornosti in je ostal aktiven s podporo spletnega mesta in poročil o sestankih. S tem je nadaljeval tudi potem, ko so mu odkrili tumorje in se mu je vedelo, da je zelo hudo bolan. Imenovanje za zaslužnega člana septembra 2015 je bilo torej povsem upravičeno.«
Njegovi ženi in družini želimo moč.
Odbor nizozemskega združenja
Hua Hin / Cha-Am
Roba nisem poznal, a vseeno želim izraziti sožalje Robovi družini.
Pogum.
Lahko se samo strinjam z Ronnyjem. Tudi Roba nisem mogel videti – seveda sem včasih videl ime na blogu – seveda pa tudi moje sožalje njegovi ženi, družini in prijateljem. Nikoli ni lahko, ko nekdo umre, še posebej, če je ustrežljiva, pozitivna in prijazna oseba. Pogum!
Prav tako ne poznam Roba, zaradi njegovega zdravstvenega stanja je morda tolažba za Roba in njegovo družino, da je umrl.
Trpljenja zanj in njegove bližnje je s tem konec, ostala je bolečina in žalost, vsem njegovim najdražjim želim veliko moči, da bi jo predelali.
NicoB