Ustavno sodišče in komisija za korupcijo vračata udarec
Izjava Centra za upravo za mir in red (Capo), da se obrne na kralja v malo verjetnem primeru, ko bo moral kabinet odstopiti, je bila slabo sprejeta pri ustavnem sodišču in nacionalni komisiji za boj proti korupciji. Capo se poskuša vmešavati v delo obeh neodvisnih institucij, je bil deležen kritik.
Sodišče je včeraj izdalo izjavo, ki je v nasprotju z obtožbo Capa (organa, odgovornega za izvrševanje zakona o izrednih razmerah, ki velja za Bangkok), da zadeva Thawil presega njegove meje (glej: Shod rdečih majic odpovedan; Capo upa na kraljevo posredovanje). Capo špekulira o prihodnosti in pred prikritimi grožnjami, piše Sodišče. V malo verjetnem primeru, da Capovo dejanje moti delo sodišča, bo to razmislilo o tožbi proti centru.
V sredo bo sodišče odločilo, ali bo Yingluck dobilo dvotedensko podaljšanje za pripravo obrambe. Sodišče ocenjuje, ali je kršila ustavo s premestitvijo takratnega generalnega sekretarja Thawila Pliensrija iz sveta za nacionalno varnost. Posredno bi svojemu svaku pomagala do službe vodje državne policije. Če bo spoznana za krivo, bo morala odstopiti in morda tudi vlada oziroma nekateri člani vlade.
Capovo izjavo obsoja tudi Nacionalna protikorupcijska komisija (NACC). NACC preiskuje Yingluckovo vlogo predsednika Nacionalnega odbora za politiko riža. Domnevno ji ni uspelo odpraviti korupcije v hipotekarnem sistemu riža. V tem postopku senat odloči, ali naj Yingluck odstopi, če jo NACC spozna za krivo. Svoje delo mora prenehati s takojšnjim učinkom.
Tudi predsednik volilnega sveta Supachai Somcharoen ima nekaj dobrih besed za Capa. Capo nima pristojnosti, da bi ukazal volilnemu svetu, naj pohiti z razpisom novih volitev, pravi.
Vodja opozicije Abhisit prosi Yinglucka, naj razmisli o razpustitvi Capoja, ker ne izpolnjuje pravilno svojih nalog.
Premierka Yingluck pravi, da država ne gre proti političnemu vakuumu, če jo sodišče prisili k odstopu. Nadomesti jo lahko podpredsednik vlade.
(Vir: Bangkok Post, 19. april 2014)
Domača stran s fotografijami: Srečanje Capa z najvišjimi uradniki. Spredaj levo, napol uokvirjen, direktor podjetja Capo Chalerm Yubamrung.
Informacije o ozadju
Bangkok Post pričakuje kaotičen april
Premierka Yingluck poskuša kupiti čas v primeru riža
Vlada zadržuje dih: se zastor danes spusti?
Napetost na političnem Tajskem po odločitvi ustavnega sodišča narašča
Pheu Thai: Ne bo nevtralnega predsednika vlade in kabinet se ne bo premaknil
Izgovorjava Suthep je napačna; vlada želi, da se vojska odzove
Spremembe se lahko zgodijo samo s svobodnimi volitvami, zadnje je sabotirala Suthep in njegova demokratska stranka, to je treba storiti najprej. Nobenega kupeja torej proti izbranemu sedečemu Premierju.
Spremembe iz fevdalne ali oligarhične strukture v obliko demokracije v nobeni državi na svetu ne gredo skozi volitve, temveč skozi revolucijo: upor prebivalstva proti vladajoči(-im) eliti(-am), ki nimajo nič skupnega z usodo prebivalstvo…..
Chris, to je precej drzna izjava. Poglejmo si seznam držav, v katerih je demokracija po desetletjih vojaške, oligarhične diktature z volitvami dobila trdne temelje:
- Čili
– Argentina
– Bolivija
– Ekvador
– Paragvaj
- Urugvaj
- Kolumbija
– Brazilija
– Peru
Skratka, praktično celotna južnoameriška celina je zdaj demokratična, brez revolucije.
Nazaj k risalni deski, Chris 😉
Spoštovani Cor
To ni tako drzna izjava, če je ne popačite, kot to počnete. Ne govorim o državah, kjer je demokracija pognala korenine PO desetletjih zatiranja. Govorim o odpravi ali izginotju represije VIA volitve. Prvič, za pogoje za resnično svobodne volitve se je treba 'izboriti' pri eliti, naj bo to civilna ali vojaška. Južna Amerika je polna tega boja. Mislim, da bi se moralo to najprej zgoditi tudi na Tajskem. Volitve pod fevdalno ali oligarhično oblastjo ne rešijo ničesar.
Dragi Chris, potem raje izpusti besedo 'revolucija', ker je 'revolucija radikalna sprememba političnega sistema na nasilen način. In tega ni bilo v nobeni latinskoameriški državi. V Nikaragvi je leta 1979 prišlo do sandinistične revolucije, ko je bil odstavljen diktator Somoza. Na žalost je danes Nikaragva še vedno druga najrevnejša država (za Haitijem) na zahodni polobli, zato so vsi sandinistični cilji klavrno propadli. Še vedno obstaja zelo majhna bogata elita, le da se zdaj imenujejo sandinisti.
http://nl.wikipedia.org/wiki/Revolutie
Ni nujno, da je revolucija nasilna.
Moderator: Prosim, brez razprave o Južni Ameriki, ki ni stran od teme.
V zgodovini je veliko primerov, ko je ljudska vstaja privedla do rezultatov.
Na primer francoska revolucija s svojo Trias Politica, zaradi katere je demokracija res lahko delovala. Ameriška revolucija je bila rezultat tega francoskega novega razmišljanja.
http://nl.wikipedia.org/wiki/Trias_politica
Na Nizozemskem so pod pritiskom uporov v Evropi, ki so grozili, da se bodo razširili tudi v našo državo, pripravili ustavo iz leta 1848.
Po ruski revoluciji nizozemske elite leta 1917 niso vedele, kako hitre morajo biti, da uvedejo splošno volilno pravico in volilno pravico žensk.
Trenutno Tajska, tako kot številne južnoameriške države, ne izpolnjuje (Trias Politica) standardov, ki bi jih morala izpolnjevati demokracija.