Prispevek bralca: Tajska, kje je to? (del 8)

Po oddanem sporočilu
Objavljeno v Oddaja bralca
Tags: , ,
12 februar 2017

Zdaj, ko sva začela razmerje in je Rash dobil hčerko, sem morala razmisliti o cilju, ki sem si ga zadala, namreč odkriti Azijo in potovati.

Čez nekaj časa se spet pogovarjava o tem, da bi njena hči ostala pri sestri. Rekel sem Rashu, da naj njena hči odrašča z mamo in da je tudi moja dolžnost, da poskrbim zanjo. Dogovorjeno je bilo, da bova najprej delala na dobrem odnosu, da se bova dobro poznala in da bo njeni hčerki ponudila dober dom in skupaj z nama odraščala v ljubezni. Nato bi prekinil svoj cilj in počakal, da bi bila njena hčerka dovolj velika, da bi šla na kolidž, nato pa bi lahko začela skupaj potovati.

Bližalo se je 100 dni, spomniti se je bilo treba njenega pokojnega očeta. Rash je že prihranil denar za to in se strinjal, da bo šla sama. V teh okoliščinah nisem želel srečati preostale družine. V enem tednu se je vrnila in vse je potekalo kot običajno. Rash sem naučil voziti, ker sem mislil, da bi morala imeti vozniško dovoljenje in tudi za moped. Ko je obvladala vožnjo, je naredila izpit tako za moped kot za avto in oba opravila v enem dnevu. Vse ste doživeli od blizu, vožnja navzdol je šala, več se naučite na prometnem parku v Assnu za mlade z avtomobilom na pedala kot tam. Kakorkoli že, lahko bi jo učil naprej, vsaj zavarovana je bila, če bi se kaj zgodilo. Vse je šlo zelo dobro in do zdaj ni bilo nobene nesreče. Že razumete, da smo še vedno skupaj, a zgodba se nadaljuje.

Se spomniš, pustila je službo, a je vseeno morala nekaj narediti. Včasih je delala nekaj zavarovanj v Khoratu, zdaj pa si jih ti spet izbral. Ni imela vozniškega dovoljenja, zato ga pridobite, preden začnete. To ji je uspelo in zdaj si je želela tudi svojo pisarno. Vmes se je izvedelo tudi, da ima še precejšen študentski dolg, ki ga je morala odplačati, a zanj ni imela denarja. Zato se je podrobneje posvetila dolgu in odplačevanju, še vedno bi ga lahko odplačala brez obresti v 5 letih, vendar je bilo bolje narediti vse naenkrat. Čeprav sem realen, sem preprosto izjavil: če plačam več kot 200.000 bahtov in jutri rečeš: hvala za vse, bom opravil. Bomo naredili v 5 letih, vsako leto bom nekaj plačal in če sam zaslužiš, boš tudi sorazmerno plačal. Tako dogovorjeno in tako storjeno.

Leta 2007 je šla prvič za tri mesece na Nizozemsko, takoj po peklenski toči prvi dan. Za Rasha seveda super, še nikoli ni videla. Moja družina in moji otroci so jo prvič sprejeli. V treh mesecih dopusta sem ji veliko pokazal, s kamperjem šel celo v Francijo, zanjo super izkušnja, ki je še ni doživela. Iz nje bi lahko razbrali, da je bila srečna in tudi dobra prijateljica z mojo družino in mojimi otroki. Moja mama je bila navdušena, da jo ima v družini, kljub njenim zadržkom do Tajske in žensk. Včasih sem videl cele strani Telegraafa o tajskih ženskah, zdaj pa se je to nenadoma spremenilo v pozitivno. To je bilo zame seveda zelo dobro.

Na Tajskem je morala in želela svojo pisarno. Pojasnil sem ji, da lahko to počne tudi od doma, ker je zavarovanje odnos zaupanja s stranko. Ampak dobra tajska logika, temu ne moreš ugovarjati. Podal predlog, po najdbi pisarne plačam enoletno najemnino ter prenovo in opremo. Po enem letu je morala vse plačati sama. Lahko razumete, seveda se takoj strinjate. Pisarna pripravljena. Takoj je imela pripravnike iz šole v pisarni, tako da ji ni bilo treba sedeti tam sami in je imela tudi čas zame. Ne vem, kako ji je vse to uspelo, uspelo pa ji je vse.

Po enem letu se je začela spraševati, kaj naj naredim zdaj? Z izkupičkom še ne more vsega plačati sama in zdaj je morala plačati tudi zaposlene. Nato so spet predlagali delo od doma. Ja, to je bila nenadoma dobra ideja. Najem pisarne prekinjen. S tem sem bil zadovoljen, ker sem tudi sam delal dovolj dolgo, zavarovalništvo je bilo zadnje, kar sem počel na Nizozemskem, zdaj to počne moj svak. Bila sem tudi računovodja v večjih podjetjih na uro. Vse pa se je ustavilo leta 2006. Zato sva tako dobro kliknila, oba bi se lahko pogovarjala o nečem vsebinskem.

Odnos je bil zdaj tako dober, da je njena hči živela pri nas. Zdaj sem jo imela tudi za svojo hčerko. Ko je prišla živet k nam, so bili spet postavljeni cilji, jesti skupaj, ugasniti televizijo. Brez čipsa med tednom, samo ob vikendih. Na začetku je bilo težko, po enem mesecu pa se je že zasidralo, sama je ugasnila TV in vprašala očeta, saj je vikend, lahko dobim čips? Iz tajščine seveda prevedel Rash.

Sem poslovna oseba, ustanovil sem veliko podjetij na Nizozemskem in v Turčiji in vsa se lahko dobro prodajo. Tako se je z Rashom pogovarjal tudi o širitvi poslovnih dejavnosti. Bila je računovodkinja, jaz tudi, zato je moralo biti mogoče narediti letna poročila vsaj za tiho podjetje, v katerem so hiše tujcev. Njena angleščina se je nekoliko izboljšala, vse je šlo dobro in zelo se je trudila. Bila je že generalna direktorica več zavarovalnic in zdaj je lahko druge zaposlila pri njeni kodi.

Se nadaljuje….

Predložil Roel

4 odzivi na “Prijava bralca: Kje je Tajska? (8. del)”

  1. januar pravi gor

    Lepo napisano, Roel ... hvala!

  2. Roland Jacobs pravi gor

    Lepa izkušnja, ki ste jo vsi doživeli.

  3. mizar pravi gor

    Spet prijeten del, iz katerega se je tudi kaj naučiti (na primer nekaj vgrajenih varnosti in gotovosti). Lepo je tudi, da se deli berejo v hitrem zaporedju, kar ga naredi še lepšega.

  4. Paul Schiphol pravi gor

    Roel, kakšna čudovita zgodba, ki ji je treba slediti. Vesel sem, da je objavljeno v dnevnih obrokih. Prva stvar, ki jo preberem vsak dan, ko pride blog. Želim si, da bi imeli zaenkrat dovolj izkušenj, da bi lahko v bližnji prihodnosti nadaljevali z objavljanjem. gr. Paul Schiphol


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran