To ne naredi faranga

Po oddanem sporočilu
Objavljeno v Dnevnik, Življenje na Tajskem, Pim Hoonhout
7 avgust 2014

Pim Hoonhout govori o poletu helikopterja leta 2008, kjer mu je bilo dovoljeno sedeti za krmilom. In naš slanik iz Hua Hina ima spet nekaj novega: prekajeno skušo in kiper. Okusno!

Leta 2008 sem na željo investitorjev iz Nizozemske začel postavljati edinstven projekt, ki bi takrat stal približno 17 milijonov evrov. To je bil kos zemlje v velikosti 50 raijev. Želeli so fotografije iz zraka.

Moj prijatelj je bil nor na letala igrače in imel je tudi helikopter. Želel je posneti fotografije za plačilo 30.000 bahtov. Po mnenju delničarjev nekoliko drago. Preko prijaznih ljudi iz vojske sem dobil ponudbo, da to naredim z vojaškim helikopterjem. Navsezadnje je bilo dobro za državo.

Dogovorili smo se za odhod z letališča v Hua Hinu. Vedel sem to. Ko smo tam, ni bilo videti nobenega helikopterja, ampak padalce. Pomislil sem, ali je lahko ta stvar skrita? K meni je prišel polkovnik. Rekel je, da se lahko vkrcam na spuščajoče letalo.

Letalo je bilo res polno, a še vedno je bilo prostora zame ob naslonjalu pilotskega sedeža. Brez pasu ali padala, ampak močne roke, da ne padejo ven. Prestrašen ob vzletu.

Ko so skoraj vsi skočili ven, razen pilota in mene, me je vprašal, ali želim upravljati letalo. Videti je bil presenečen, ker sem želel to storiti. Navsezadnje sem imel za rojstni dan eno uro letenja v Cessni. Z blefom sem zasedel svoje mesto za kijem, presenečen pa sem bil, da je letalo letelo veliko lažje kot cessna. V redu, ob pristanku mi je pomagal, da nisem končal v templju.

Investitorji so se prišli prepričat na lastne oči, a gospodje v projekt niso želeli vložiti niti centa več. Konec zgodbe.

Nadaljevanje starega poklica

Sam sem prek svojih zvez ponovno začel opravljati svoj stari poklic kot edini prodajalec rib z uvoznimi dovoljenji na Tajskem. Vmes pa so še drugi, ki so se lotili mojega dobrega imena in se sami lotili česa takega, ker jih zaradi njihove nevednosti ne oskrbujem. Ne zaupajte njihovim izdelkom. Na idejo sem prišel, ker ves sled, ki so mi ga ponujali na Tajskem, ni ustrezal zahtevam.

Na www.dutchfishbypim.nl si lahko ogledate zaupanja vredne naslove. Vsi naslovi niso navedeni. Moji slaniki so naprodaj tudi v Chiang Maiu, Phuketu in tako naprej. Zdaj pravzaprav po vsej Tajski. Samo v Pattayi in Udon Thaniju morate biti previdni, da kupite dober sled.

Postscript

Medtem je Pim – ta človek nikoli ne sedi pri miru – začel kaditi skuše in kiperja. Prekajeno, kot se spodobi, na hrastovem lesu iz Evrope. Kipper je priljubljen predvsem pri Angležih, skuša pri Nizozemcih. Opomba: na voljo so v omejenih količinah, ker morajo ribe prispeti iz Severnega morja in dimljenje zaradi omejenega prostora vzame veliko časa.

Pimov prejšnji prispevek 'With no Pen to describe' je bil objavljen 16. oktobra 2013 na blogu Thailandblog.


Oddano sporočilo

'Eksotična, bizarna in skrivnostna Tajska': to je ime knjige, ki jo letos pripravlja stg Thailandblog Charity. 44 blogerjev je posebej za knjigo napisalo zgodbo o deželi nasmehov. Izkupiček gre v dom za sirote in otroke iz težavnih družin v Lom Saku (Phetchabun). Knjiga bo izšla septembra. (Foto: Johan Bankersen)


1 misel na temo “To se ne bo zgodilo”

  1. Voditelj pravi gor

    Komentarji na ta članek so onemogočeni.


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran