Tajska na sliki (3): Delovni migranti
Slika pove tisoč besed. To zagotovo velja za Tajsko, posebno državo z zanimivo kulturo in številnimi vedrimi ljudmi, a tudi temno platjo revščine, nasilja in številnih smrtnih žrtev na cestah.
V vsaki epizodi izberemo temo, ki ponuja vpogled v tajsko družbo. V tej seriji ni gladkih slik mahajočih palm in belih plaž, ampak ljudi. Včasih težko, včasih šokantno, a tudi presenetljivo. Danes serija fotografij o delavcih migrantih na Tajskem.
V zadnjih dveh desetletjih je Tajska postala pomembna destinacija za delavce migrante iz sosednjih držav. Novembra 2020 je bilo na Tajskem 2.323.124 2020 4,3 registriranih delavcev migrantov (Ministrstvo za delo, 6,6). Delavci migranti in delavci migranti so pomembni za gospodarsko uspešnost Tajske. Po študiji ILO in OECD so migranti v letu 2010 predstavljali 4,7–2017 odstotka BDP Tajske in predstavljali XNUMX odstotka delovno aktivnega prebivalstva (ILO/OECD, XNUMX). Ti migranti imajo večinoma nizkokvalificirana dela v sektorjih, kot so ribištvo, kmetijstvo, gradbeništvo, proizvodnja, gospodinjska dela in druge storitve.
Pogoji, v katerih morajo delati ti ljudje in celo otroci, so slabi. Pravzaprav se pogosto govori o nekakšnem sodobnem suženjstvu. So premalo plačani, delajo dolge ure, nimajo zaščitnih oblačil, opravljajo nevarna in zdravju škodljiva dela, nimajo pravic in so izkoriščani. Delavci migranti so obravnavani kot drugorazredni državljani, mnogi so poškodovani, zbolijo ali umrejo. Nekateri končajo v rokah trgovcev z ljudmi. Ženske in dekleta so včasih prisiljene v prostitucijo. Nimajo denarja za zdravstveno oskrbo. Večina delavcev migrantov na Tajskem prihaja iz Burme (Mjanmar), Kambodže in Laosa.
Delavci migranti
****
****
****
****
****
****
*****
****
*****
****
Hvala za objavo teh slik! To, kar preživljajo ti ljudje, je res grozno. Gre za izkoriščanje, ki še vedno prispeva k tajskemu gospodarstvu. Smilijo se mi. V Chiang Maiu sem jih pogosto srečal. V parku sta mati in hči pometali listje. Povedali so mi, da so jim plače pravkar znižali: s 300 na 200 bahtov na dan. Na noben način niso zaščiteni z zakonom ali predpisom.
O tem sem že pisal leta 2016, tukaj:
https://www.thailandblog.nl/achtergrond/de-onzichtbare-birmese-werkmigranten-thailand/
Nevidni so zdaj vidni.
Toda ali ne včasih tudi sami sodelujemo pri izkoriščanju?
Koliko farangov je dalo hišo zgraditi lokalnim izvajalcem, v kateri so vojaki tuji priseljenci?
In koliko farangov ni zlorabljalo teh delavcev, ker so preleni? Pripomba, vsak dan jih moraš preverjati, če je zanič, zelo lepo pokaže, kakšen je delovni odnos med naročnikom in zaposlenim.
Koliko Moo Baanov niso zgradili ti tuji priseljenci, kjer mi kot farang kasneje kupimo poceni hišo in se igramo na internetu?
Ali če so gradbena dela, kateri Nizozemec ali Belgijec najprej pogleda na pogoje dela zaposlenih in potem na ceno?
Poglejte razpravo o namestitvi sončnih kolektorjev. Vse gre za čim cenejše delo, nikjer se ne upoštevajo pogoji dela.
Na žalost se izkoriščanje dogaja po vsem svetu, tudi na Nizozemskem.
Koliko nekdanjih Vzhodnih Evropejcev živi v grozljivih razmerah in so premalo plačani.
Pritoževanje ne pomaga, ker bodo potem do njih pristopili agresivno.
Vedno bo tako, ker vsi hočejo vse za drobiž.
Dokler obstajajo ljudje, ki želijo to početi, bo to zlorabljeno.
V Bangkoku smo pred 11 leti živeli pri deklici, ki je že prejemala 12000 bahtov na mesec plus stroške delovnega dovoljenja in vizuma vsaki 2 leti. Ko smo tukaj zgradili hišo, smo imeli delavca z minimalno plačo ter njegovo hrano in plin. Naša čistilka dobi 5 bahtov za 500 ur dela.
Zato mislim, da ne izkoriščamo ljudi
delavci migranti,
So pravzaprav ljudje, ki zapustijo prvotno državo prebivališča, da bi delali v drugi državi.
Pravzaprav zaslužiti več denarja kot v državi stalnega prebivališča, četudi je to nizka plača v tej migrantski državi.
Sem po mojem spadajo tudi Tajci, ki zapustijo svojo (oddaljeno) provinco, da bi zaslužili več kot skoraj nič, kar lahko zaslužijo v svoji provinci.
Torej tudi barovka, maserke, karaoke, strežnice, natakarice (natakarice), sobarice, prodajalke in še nekatere bom pozabil.
In kaj se zdaj dogaja s pandemijo Covid-19. Ukrepi zadevajo delavce migrante (tako tuje kot tajske).
konec koncev:
Lokali so zaprti, hoteli brez gostov (turisti se ustavijo), masažni saloni zaprti, restavracije so morali zapreti, tržnice (tudi ribarnice), trgovski razpisi odprti v omejenem obsegu in zdaj zadnja napoved, da je treba zapreti gradbišča.
In vsi ti nižji kadri so takoj brez prihodkov. Pogosto so prisiljeni iti nazaj (brez dohodka = brez hrane) in doma je vsaj socialna mreža.
Širjenje Covid-19 se zdi neizogibno. Žrtev politike postanejo najslabše plačani.
Ljudje na Tajskem nikoli ne upoštevajo LoSo. Bogati skrbijo, da jih pandemija ne prizadene. V številnih primerih jim celo uspe biti med prvimi cepljenimi, pri tem pa jim ni treba uporabljati prepolnega javnega prevoza. Navsezadnje imajo običajno en (ali več) lasten avto.
Poslušaj: ne pritožujem se. jaz sem tujec. Mirno živim na Tajskem od svoje pokojnine (že 16 let). vendar si ne zatiskam oči pred napakami. In če moram nekaj opraviti pri "delavcu migrantu", se ne trudim "v prvo vrsto za drobiž" in včasih lahko dobim tudi napitnino.
Vsak se sam odloči, kaj bo naredil s to zgodbo.
Lep pozdrav. in koga preseneča, da sem tipičen Nizozemec, vendar ne varčen.
Opisani problem ni omejen samo na Tajsko, ampak je razširjen po vsem svetu.
To je zakoreninjeno v zahodnem svobodnem kapitalizmu.
V Belgiji so Poljaki zidarji, štukateri Romuni, monterji steklenih vlaken Portugalci itd.
V svoji državi bi zaslužili 400 eu/mesec, pri nas pa prejmejo 1000 eu.
Toda belgijski zidar bi za enako delo zaslužil 1900 eu/mesec.
Nepravičnost. Seveda to!
To je začaran krog. Kot pravi Buda.
Koliko Tajcev in Filipincev poznam, ki zaradi velikih dolgov v lastni državi pustijo, da jih arabski veliki kapital izkorišča za skoraj nič. Tri leta delajo izjemno nevarno na nebotičnikih v Dubaju, ne da bi šli domov, da bi se znebili svojih dolgov. Živeti v slabih razmerah in biti zaprt v kontejnerjih, stran od muslimanskih državljanov.
Niso Tajci (ali drugi) tisti, ki izkoriščajo Tajce, ali Kambodžane in Mjanmarce ... Ampak BOGATI tisti, ki izkoriščajo REVNE po vsem svetu.
Naj bo to za trenutek!
Tudi meni se smilijo ti ljudje, čeprav sem tudi jaz kupil hišo v taki moo službi. Če pa imamo sedaj kaj prenovljenega/prenovljenega, se z izvajalcem dogovorimo za ceno in potem dobro poskrbimo za osebje glede hrane in pijače in ko je narejeno, moja žena delavcem vedno nekaj da dodatno.
Imejte spoštovanje do tistih, ki zapuščajo dom in ognjišče, da bi daleč od doma služili kruh svojim staršem, partnerju in otrokom, velikokrat pa tudi starim staršem, bratom ali sestram itd. Zato mi, pa naj se sliši ostro, ni zlahka za berače, ki prosijo za denar ali pijačo. Načeloma je dela na Tajskem dovolj.
Ne pozabimo pa na delavce migrante v EU, ki so prav tako pogosto izkoriščani z nizkimi plačami, brez plačila nadur in visokimi stanovanjskimi stroški
Včasih nam avto opere podjetje, ki dela z burmanskimi delavci migranti.
Za te moške je že pločevinka kole razkošje brez primere.
Vedno jim damo lepo napitnino. Tudi to je najboljša stvar, ki jo lahko narediš. Bojkot podjetij, ki delajo z migranti, nima smisla. Tem ljudem je res vseeno. Samo dajte jim malo več. Zelo so zadovoljni z njim.
Tajska krši lastne zakone.
Tujcu ni dovoljeno priti delat na Tajsko, saj bi lahko Tajci to naredili sami. Ali pa to pravilo velja samo za belce?! Potem se moramo ukvarjati tudi z diskriminacijo, saj je na Tajskem 2.323.124 registriranih delavcev migrantov. V bistvu ni mogoče. Tako je zakonsko določeno.
Tajska vlada želi ponovno dvigniti minimalno plačo (v novicah ta teden), kar je spodbudilo podjetnike k protestu. Če bi se to zgodilo, je tajski vladi zagrozila, da bodo za delo zaposlili več tujcev.
Iz tega spet sklepamo, da minimalna plača velja le za Tajce. Če ne, ima tajska vlada še kar veliko dela.
Povedano drugače, državi dejansko vladajo bogati in s korupcijo je vse mogoče.
Vrnemo se k ljudem, ki preiskujejo korupcijo in so kaznovani, kot je Paween.
Bom videl, če lahko svojo ženo dovolj "obnorim", da preveri to. Minimalna plača in tuji delavci, če bi bili tam, kjer je danes. Ali pa minimalna plača in delavci nasploh.
Vem, da se drži pravil, kar jo včasih spravlja v neroden položaj.
Na primer, nekoč je imela skupino tujih uslužbencev s težavami s šefom. Tega je za tuje delavce iztržila, a je morala ugotoviti, da delajo na črno, in je zato morala neprijetno ukrepati.
Njen kolegij je mislil, da je to otopelost, vendar je imela prav in podprl sem jih. Konec koncev, če tega ne bi storila, bi bila pokvarjena in bi lahko imela posledice zanjo.
Lahko bi jo izsiljevali tudi s fakulteto.
Sama tega ni bila vesela, a to je bila njena služba.