Jacques Koppert je v 'De Week van' prej opisal, kako sta on in Soj zapustili Wemeldinge proti domu v Ban Mae Yang Yuang (Phrae) (25. december). V svojem Dnevniku 27. januarja je opisal šolski športni dan 2012 in prelom leta, 17. februarja se je ozrl na gradnjo svoje hiše, 9. marca pa o tedenskih počitnicah na Tajskem. Danes na poti v Mae Sot po 90-dnevni žig.

Če želite ostati na Tajskem več kot 3 mesece, je koristen letni vizum. Lani, ko sem opravila prvi nakup, sem si rekla: Fajn, vse urejeno naenkrat. Je pa postalo jasno na veleposlaništvu. Tudi z letnim vizumom morate Tajsko zapustiti v 90 dneh, da dobite žig, da lahko ostanete še nadaljnjih 90 dni. Logično kajne?

Mejni prehod pri Mae Saiju mi ​​lani ni bil všeč. Berači otroci, ki se obešajo na vas in še mnogo več nadležnih prodajalcev cigaret/viagre. To blago me ne zanima. Ne kadim in na vprašanje, zakaj ne kupim tablet za erekcijo, si lahko vsak najde odgovor zase. Moj "Ne je ne" je zvenel tako neprijazno glede na Soj, da me je popravila. Ne bi se smeli jeziti na te nadležne ljudi, niti v Tachileiku v Mjanmaru ne.

1. dan: Na poti proti meji

Letos sva si šla zagotoviti moje bivanje na Tajskem v Mae Sot. Kraj, ki ga poznavalec severne Tajske par excellence, Sjon Hauser, opisuje kot malo Burmo na Tajskem. Zdi se primerno za izlet. Pa še en cilj je bil. Obisk tajske znanke, ki tam živi z dvema sinovoma.

Poznava se iz časa, ko sta še živela na Nizozemskem. Pred šestimi leti sta odšla na Tajsko. Fanta sta zdaj stara 12 in 13 let. Videti sta kot tajska fanta, vendar lahko drug z drugim govorimo nizozemsko. Tudi z mamo Jaimy. Lepo se je bilo spet videti. Šli smo jest v vietnamsko restavracijo. Za mizo si pripravite spomladanske zavitke, ki vas bodo zaposlili za večer.

2. dan: Prestop meje

Drugi dan smo prečkali mejo. Stvari so tukaj bolj sproščene kot v Mae Saiju. Cena je enaka: 500 kad in za Soj 20 kad. Most prijateljstva je dolg, 420 metrov piše na tabli. Na drugi strani v Myawaddiju ni veliko dela. Vrhunec je bila kava v restavraciji River View z lončkom čaja, vse za 20 bahtov. In Soj je našel kavbojke, ki so pristajale. Torej še vedno oprijemljiv spomin za domov. No, šlo je za znamko in tukaj ni bilo nobenih beračev in vsiljivih prodajalcev. Misija opravljena, kmalu nazaj na Tajsko.

V bližini mostu, na tajski strani, je velika pokrita tržnica Rim Moei market. Ne moreš zgrešiti. Vse je naprodaj, razen živine. Soj je imela slab trenutek, ko je zagledala umetna drevesa z dragimi kamni, od katerih je dve kupila v Kanchanaburiju, pri nas pa sta bili 400 bahtov nižji. Bila je prestrašena in je kot nadomestilo kupila 2 zaviti krili z ujemajočima se bluzama.

Vzdušje v Mae Sotu je posebno. Ulično dogajanje določajo kolesarji. Na Tajskem tega še nikoli nisem srečal. To je zaradi Burmancev, ki so tukaj povsod. Vožnja skuterja ni dovoljena, ker nimajo vozniškega dovoljenja. Tako je tudi s hojo ali kolesarjenjem. Predvsem ti kolesarji so nevarni v temi.

Kolesarske razsvetljave pri nas še niso izumili. V sprednjih in zadnjih lučeh torej vidim trgovino z zlatom za trgovino. Dobra akcija, policist na vogalu ulice, da preveri in v hipu se vsi tukaj vozijo s kolesi s prižganimi lučmi. Takrat jih vsaj vidiš, ko kolesarijo po napačni strani ceste.

Na našem seznamu so bili tudi templji. Popoldne iskanje Wat Don Kaeo v Mae Ramat, severno od Mae Sot. Samo enkrat boste naleteli na turistično tablo z imenom templja v angleščini. Poleg tega samo tajske oznake, brez mojega tajskega vodiča bi jih težko našel.

V templju je kip Bude iz belega marmorja iz Mjanmara. Takšni marmorni kipi Bude so očitno redki. Vsaj na fotografiji imamo to redkost.

3. dan: do gozdnega templja na vrhu hriba

Tretji dan iskanje še ene posebnosti na tem območju. Wat Phra That Doi Din Kiu, blizu meje z Mjanmarom. Do tja morate na poti mimo vojaške kontrolne točke. Izkazalo se je, da nismo grožnja državi in ​​so nam dovolili nadaljevati. Tempelj je opisan kot gozdni tempelj na vrhu hriba: velik hrib, veliko gozda in majhen tempelj. Samo Chedi je poseben. Stoji na vrhu velikega, zlato pobarvanega kosa skale, ki stoji na robu gorske pečine. Da to vidite, se morate povzpeti več kot 100 metrov. Lahko bi se povzpeli še dlje do Budove stopinje, a smo se tej skušnjavi uprli. Buda nam ne bo zameril.

4. dan: jez Bhumibol, veliko vode

Četrti dan je bil dan odhoda. Hotel J2 je imel še eno presenečenje. Če bi želeli plačati 750 bač. Ob prihodu smo rezervirali tri nočitve in plačali 1500 batov. To se je zdelo kot dobra kupčija. A izkazalo se je, da za dve noči. Nesporazum se lahko zgodi, če je vse osebje iz Mjanmara.

Na poti nazaj smo se ustavili na veliki tržnici z zelenjavo, sadjem in začimbami ob avtocesti 12 do Taka. Vse so priskrbela hribovska plemena iz tega območja. Nato se je odpeljal naprej s polnim vozičkom zelenjave.

Do jezu Bhumibol severno od Taka. Vredno obiska. Videti je, kot da vstopate v počitniško naselje. Čudovit park, impresiven jez in veliko vode. Od tod lahko odplujete do Chiang Maija. Tukaj vsako leto potekajo gorsko kolesarske dirke. Tega ne bom sodeloval, sem pa kupil nekaj majic z gorskimi kolesi. Ob nošenju daje športen občutek.

Varno doma

Domov smo prišli varno, kljub idiotom, ki so vztrajali, da nas prehitevajo v nepreglednih ovinkih ali pa so jurišali naravnost proti nam po napačni strani ceste. Ohranjati hladno glavo in vedno poskušati ustvariti distanco med seboj in tem idiotom. To smo storili do zdaj.

Videli smo tiste, ki jim to ne uspe, kako ležijo ob strani. Trije kosi med tem potovanjem. Najbolj neškodljiv je bil na boku ležeči tovornjak, ki je svoj tovor gramoza raztresel po cestišču. Smeli smo nadaljevati pot počasi čez grušč.

Tajski udeleženci v prometu ne razmišljajo o varnosti v cestnem prometu. A tudi ne s tajskimi cestnimi organi in nadzorniki prometa. Tu bi se moral začeti pristop k varnosti v cestnem prometu. Zakaj tako malo berem o tem?

6 odgovorov na “Dnevnik Jacquesa Kopperta (4. del): A visa run at Mae Sot”

  1. John van Hoorn pravi gor

    Živjo Jack in Soi,

    Krasno si opisala svoje potovanje v Burmo, promet je zelo nevaren
    Prebral sem (Ali se prijavljate za mesto tožilca?)
    zabavajte se na tajskem.

    John van Hoorn

  2. cha-am pravi gor

    Enoletni vizum Imm O lahko po 90 dneh podaljša najbližja imigracijska služba za še eno leto, vendar morate takrat izpolniti nekaj zahtev (npr. finančnih), nato pa ga je mogoče podaljšati za eno leto naenkrat, pod pogojem, da zahteve

  3. Jacques pravi gor

    Hej Jeroen, promet je res zelo drugačen kot na Nizozemskem. Tukaj bi imel veliko dela v svoji stari obrti.
    Vendar sem postal koristen na drugačen način. Našteli različna prometna pravila, da bi Nizozemci na Tajskem vsaj vedeli, kje so. Kmalu na tem blogu.

    Kmalu bomo spet med malinami.
    Lep pozdrav od Soja.

  4. Sjaak pravi gor

    Samo popravek: letno vizo O dobiš za eno leto. Vsakih 90 dni se morate prijaviti pri imigraciji in nato lahko ponovno ostanete največ 90 dni. NE bo podaljšan še za eno leto.
    Če ste prebrali mojo zgodbo ali dnevnik o pridobitvi vozniškega dovoljenja, bi morali tudi razumeti, zakaj toliko Tajcev slabo vozi. Res obvladajo svoj avto, vendar ne poznajo prometnih pravil. Nikoli niso imeli pouka in izpit je res, milo rečeno, preprost. In če vam ne uspe, lahko to storite z nekaj dodatnimi bahti.
    Ali želite uporabiti prometna pravila? Največji in najtemnejši avto ima prednost oziroma najdrznejši. Poleg tega je dobro gledati in pričakovati vse. Preprosto, a tako deluje.

    • Sjaak pravi gor

      Popravek: ne temen avto, ampak najdebelejši avto in se ne sme nič zavedati. ne vem Slednjega sem popravil, da je napisal dolgo besedilo.

  5. Jacques pravi gor

    Da, Sjaak, vem za tajsko vozniško dovoljenje. Moja žena ima enega.
    Debeli ali tanki avtomobili, dolgi ali kratki, osvetljeni ali neosvetljeni, vsi dobijo prostor od mene. Tudi skuterji, pešci in prečkajoče krave.
    Rada preživim.


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran