Povežite se in zapojte

Sornkiri Sriprachuab je imel prav. Pred desetletji je ta pel tajska country pevec s težkim glasom: "Dekle, praviš, da je velika poplava boljša od sušnega obdobja / povem ti, naj pride suša in ne pusti, da voda naraste."

S preroškimi besedami pevka nadaljuje: »Letos povodenj v vsako hišo vnaša strah / bežala sem na streho, a voda se meša s solzami.«

Oprostite mojemu prevodu. To pero je presuho in ta um preveč dolgočasen, da bi izrazil bogato in notranjo moč Sornkirijevih besedil, pa tudi nepozabno poezijo Paiboona Butrkhana, napisano pred 40 leti, katere vsaka beseda je še danes pomembna.

Če je Froc – Frog Revolution Oh-la-la Crocodile – podlegel morbidnim govoricam v močvirju satire, lahko naše premočene misli potolažimo s predvajanjem te pesmi kot nove himne vsak dan ob 6. uri po naši pravi himni. Ne le zato, ker je Paiboonovo besedilo osupljivo lepo, ampak tudi zato, ker pesem »Nam Tuam« pooseblja zapletene odnose, ki jih je naša država vedno imela s poplavami, sušami, monsun, blato, zrak, klima: voda življenja in voda solz in strahov. V tej agrarni utopiji voda pomeni riž in bogastvo, a tudi kugo in revščino, kar se v naših melanholičnih glavah spremeni v poezijo. S Sornkirijevim glasom in Paiboonovim besedilom zveni znana pesem Cry Me A River kot otroška pesmica.

Nam – voda – je vir navdiha, ki se pojavlja povsod v poetičnih saltah tajskega jezika. In omembe "vode" v siamski izgovorjavi in ​​stavkih imajo globlji pomen kot v preprostem prevodu. Sornkirijeve verze lahko prenesete v drug jezik, ne pa tudi nacionalnega značaja, ki se skriva v njem.

Naša gospa predsednica vlade je odličen primer tega, čemur pravimo »Nam tuam pak (dobesedno »poplava v ustih«). Preobremenjena s tekočimi in trdnimi nasprotniki, naša uboga premierka ponavadi brbota z veliko umm...arrr...errr...urgh, njena naloga v boju proti dejanski poplavi pa je zapletena zaradi te metaforične enačbe.

Ima moje iskreno sočutje. Toda tisto, kar še vedno potrebujemo od Froca, je rešitev za »Nam Ning Lai Luek« – Shakespeare nam je dal angleško različico, »Smooth runs the water where the brook is deep«) – namesto tega pa imamo predvsem Nam Tuam Thoong Pakboong Rong Reng . To je že šekspirjansko, izraz dobesedno pomeni "polje je poplavljeno, a malo je bodoče slave". Pregovor združuje tako sarkazem kot obrekovanje z neposrednim sklicevanjem na visoko vodo in je v svojih alegoričnih možnostih bolj vzvišen, bolj organski kot "govor ne zapolnjuje nobenih lukenj" Ali kot sem nekoč slišal Teksašana reči "Vsi klobuki, a nobena govedo "

Ob Frocovi trepetajoči roki se lahko prebijemo skozi več pregovorov, povezanih z vodo. Enega mi bodo dodali najprej: »Mue Mai Phaai Oa Thaao Ra Nam – »tvoja roka ne vesla in upočasnjuješ čoln z nogo v vodi«. To je verjetno res, vendar ta rek govori o čolnu na vodi, ne o avtomobilu na cesti ali letalu, ki je obstalo na poplavljeni stezi.

In v "Nam Chiew Ya Oa Rua Kwang" spet gre za vodo in čoln. Froc bo to neizogibno priporočil, saj pomeni "Ne privezuj se proti toku". Ta filozofija je stara in jasna in zdi se, da se je rodila iz stoletij brodolomov in dolge zgodovine sožitja s poplavami: pustite vodo skozi ali poiščite način, kako jo prepustiti, ker nima smisla poskušati uporabiti njene naraven, neizprosen in nepovraten prehod.

Prepozno je. Dolgo preden so bile uvedene velike vreče za blokiranje ali preusmerjanje vode, je naša nemirna urbanizacija že blokirala tok z betonom, cestami, zgradbami in pomanjkanjem prostorskega načrtovanja na splošno. Resnost te katastrofe bo kmalu postala jasna »Nam Lod Tor Phud – »ko se bo voda umaknila, bodo korenine razgaljene« – ko se bodo pojavile številne težave, ki so zdaj še pod vodo. Pravzaprav že vidimo nekaj teh drevesnih in rastlinskih ostankov, iztrebkov, kač itd. in samo želimo si lahko (proti pričakovanjem), da bi jih lahko pravočasno izčrpali,

Sornkiri ima prav, voda se še vedno meša z našimi solzami. Pridruži se in zapoj!

Kolumna Konga Rithdeeja v Bangkok Postu, (včasih brezplačno) prevod Gringa