Central Retail postaja globalen
Le kdo jih ne pozna Tajska ustanovljene veleblagovnice Central, Zen in Robinson? Vse skupaj zveni nekoliko angleško in predvsem pri Robinsonu imaš občutek, da imaš opravka z zahodnim podjetjem.
Zelo narobe, saj so vsa omenjena podjetja del Central Retail Corp., enega največjih tajskih maloprodajnih podjetij.
Nagon po širitvi
Trgovine Central Retail boste našli v skoraj vseh večjih mestih na Tajskem. Priložnosti za širitev sektorja veleblagovnic v lastni državi skorajda ni, saj je razpoložljivi dohodek Tajcev problem, s katerim se morajo spopadati tudi druga tajska podjetja. Edina pot za širitev je tujina. Pred tem se je Central Retail že želel razširiti na Kitajsko, vendar štiri veleblagovnice tam delujejo precej manj uspešno.
Rinascente
Maja 2011 je italijansko La Rinascente, 150 let staro modno trgovsko verigo z enajstimi poslovalnicami v večjih mestih, kot so Rim, Milano, Torino, Firence, Palermo, Monza in Genova, prevzelo podjetje Central Retail za 260 milijonov evrov. Verigo želijo še razširiti v Italiji, načrtujejo pa tudi odprtje podružnic v Džakarti, Vietnamu in Mjanmaru.
Zgodovina
Central Retail je del Central Group in je v lasti družine Chirathivat, ki je na Forbesovem seznamu uvrščena na 4. mesto najbogatejših na Tajskem z ocenjeno neto vrednostjo 4.4 milijarde USD.
Vse se je začelo leta 1927, ko je Tiang Chirathivat pri 22 letih zapustil otok Hainan na jugu Kitajske in odšel na Tajsko. V okrožju Thonburi v Bangkoku je mladi Tiang začel prodajati kavo in časopise. Nič mu ni škodilo, saj je leta 1957 skupaj s starejšim sinom Samritom odprl svojo prvo veleblagovnico. Tiang je imel z njimi tri žene in nič manj kot 25 otrok, od katerih jih je trenutno zaposlenih v skupini približno petdeset.
Poleg omenjenih veleblagovnic skupini sodijo tudi znane trgovine z elektroniko Power Buy. Supermarketi Tops, ki so se zdaj razširili na 217 trgovin, ki so nekoč pripadali nizozemski skupini Ahold, so zdaj prav tako v popolni lasti Central Retail. Knjigarne in trgovine s strojno opremo, vključno z Home Works, dokazujejo raznolikost podjetja
Je kot tajska izdaja ameriških sanj: od papirničarja do milijonarja.
Potem je skoraj vsak nakupovalni center na Tajskem za polovico te družine. Če k temu dodamo Sizzlers, Swensen in Pizzacompany (lahko se motim), imajo vsi enega lastnika in potem imate približno 1 % nakupovalnih središč, ki imajo iste lastnike.
Takrat je skrajni čas, da trgovine, kot je Aldi, zagotovijo konkurenco, sicer bodo Tajci povsem prepuščeni na milost in nemilost teh velesil.
Sizzler, Swensen in Pizza Company mislim, da pripadajo MINOR-ju, drugemu javnemu podjetju. Ki je mimogrede v lasti Američana, ki je ameriško državljanstvo zamenjal za tajskega.
Je pa res, da je na tajskem trgu običajno premalo konkurence. Obstaja približno 50-100 tajskih kitajskih družin, ki vladajo Tajski; vsi se med seboj poznajo in med seboj sklepajo (zakulisne) posle.
Poslovno življenje torej v veliki meri določajo tajski Kitajci, v vojski in policiji pa tradicionalno prevladujejo tajski Tajci. Toda v celotni diviziji Shinawatra in Red/Yellow je bil ta status quo nekoliko izpodbijan.
Tako je od tistega Američana, ki vodi verige restavracij, to sem že slišal. Uspe mu voditi spodobne restavracije, ki delajo po zahodnih standardih. Tajec tega ne more storiti nikjer, ker potem osebje samo naredi, kar hoče, in če gre narobe, potem je mai ben rai.
Tajci so morda tako ponosni, da jih nikoli niso okupirale druge države, medtem pa so pod gnečo teh tujcev, ki nadzorujejo nakupovalne centre.
Ne razumem, kako so dovolili, da je prišlo tako daleč. Po mojih izkušnjah v vseh omenjenih trgovinah/restavracijah delajo le zelo mladi ljudje, ki so komaj izobraženi. Tam (pri Powerbuyu in Homeworks na primer) delajo na provizijo in to se opazi, ker so zelo vsiljivi. Homeworks je nekakšna tržnica, kjer velike blagovne znamke najamejo del trgovine in nato nastavijo svoje osebje. Temu osebju je dovoljeno prodajati samo lastno blagovno znamko in se za to trudijo po svojih najboljših močeh. Prodajalci drug drugemu svetujejo svoji blagovni znamki, da poberejo bonus.
Velikokrat sem doživel, da na primer v Homeworks ne vidim navedene cene, ko vprašam osebje, me jezno pokličejo, ponudijo stol in po 5 minutah ti povedo dokaj visoko ceno, za katero nočem kupi. Drugje boš skoraj za polovico našel isti izdelek, a za to moraš malo nakupovati in primerjati in zahtevati ceno povsod in Tajec za to nima časa ali smisla.
Prodajalci raje cele dneve kramljajo med seboj, namesto da bi poskrbeli, da bi stranka iz trgovine odšla zadovoljna.
Pred kratkim sem nakupoval v veleblagovnici v Siam Paragon, ko sta dva člana osebja divje norčevala. Niso me opazili in dobil sem poln udarec v mednožje od norcavega prodajalca. Solly gospod je bil njegov odgovor in veselo sta se zabavala še naprej.
Postrežba v trgovinah je zelo raznolika. Zdi se mi tudi to, da je prodajalcev v trgovinah pogosto presežek. Brezposelnost na Tajskem je morda le 2- do 3-odstotna, a pogosto dobim vtis, da podjetja in trgovine zaposlujejo preveč ljudi. Mislim, da je to nekoliko posledica dejstva, da je zaposlovanje veliko ljudi tudi malo prestiža na Tajskem. Toda ta neučinkovitost se seveda preprosto prenese na stranko.
Dragi Thaitanic,
Malo se mi vrti. Torej imate Thai Thai, Thai Chinese, imenovan tudi Sino-Thai, Thai American in kako naj imenujem svojega sina, loeg khreung? Tajska glava sira? Daj no, rečemo jim vse Tajci, če je to njihova narodnost, brez omembe njihovega etničnega porekla, če to ni nujno potrebno. To je tudi izjemnega pomena za prihodnost mojega sina. Če se odloči ostati tukaj, ne želim, da bi bil kdaj poklican na odgovornost zaradi svojega napol nizozemskega porekla.
Ne pozabite tudi, da Tajcev skoraj ni. Skoraj vsi Tajci so mešanega porekla, kar sega stoletja nazaj.
Tino, včeraj sva se z ženo sprehajala po parku, ko so proti nama prikorakali 3 tajski otroci. Punčka stara recimo 3-4 leta me je pogledala z velikimi očmi in ona svojemu bratcu: oh, to je pa res fajn. Morali smo se nasmejati, ker ja, ali na Tajskem ni pravih felangov?
Koga briga, kako se imenuješ? Zame je Chino Thai Kitajec, beli Tajec kot na TV je polkrvni farang ali polkrvni Tajec, kakor hočete. Rjava Tajka je zame Tajka. Belo pobarvan tajček je zame škatlica za ličila.
Draga Tina,
Omenil sem ga samo zato, ker menim, da je na Tajskem (za razliko od Indonezije in Filipinov, na primer) precej dobra harmonija med potomci kitajskih priseljencev in tistimi iz približno 50 plemen (če prav vem), iz katerih izvirno tajsko prebivalstvo obstaja. Mislim pa, da se to doseže z določenim ravnovesjem moči, v tem primeru med podjetji proti policiji in vojski. Na dolgi rok se vsi mešamo (rasno), zato znanstveniki že govorijo o "mokka človeku". Toda kratkoročno mislim, da bi morali poskrbeti, da ne bo preveč zavisti med nekaterimi etničnimi mejami, tudi če bodo te meje sčasoma zagotovo porušene. Seveda neizogibnost naše usode ne naredi mešanja nič manj zapletenega, kar lahko potrdi vaš sin. A v resnici s teorijo, da se bomo vsi pomešali, svojim potomcem potegne (neizogibno) vroče oglje iz ognja ...
"Tiang je imel tri žene in z njimi nič manj kot 25 otrok, od katerih jih približno petdeset trenutno deluje v skupini"
To se mi zdi matematično napačno 🙂
Lou, imaš popolnoma prav. Samo narobe sem se izrazil. V podjetju je zaposlenih še okoli 50 družinskih članov. Tako med drugim spet Liangovi vnuki.
Joe, zagotovo ne živiš na Tajskem. Imel je 3 žene, koliko mia nois pa nič ne piše. Če bi Mia Nois imela otroke, bi tudi oni šteli, čeprav ne uradno.
je pač zelo azijska veriga, ki je prisotna in poznana tudi v vseh okoliških zahodno usmerjenih državah okrog Th. Bolj neke vrste V&D.
Tookie bi moral malo bolje prebrati - ti nakupovalni centri so torej v rokah kitajsko-tajcev.\
Tesco je 50/50 angleško-tajski (stari Lotus) in BigC (vključno s starim |Carrefourjem) je 50/50 francoski (Casino je nekoč imel supermarkete Superboer v NL) in tajski, ki je nekoč ustanovil BigC – in nato odkril, da toliko sira iz hipermarketov še niso pojedli.
Veriga Lotus se zdaj precej širi tudi na Kitajskem - medtem ko je Tesco tam zdaj glavni konkurent - tako kot Carrefour (je ustvarjalec dobička za CF)