Družbena stran budizma
Zlasti na Zahodu - pa tudi na Vzhodu - budizem obravnavajo zgolj kot lestev do osebnega razsvetljenja, pri čemer zanemarjajo Budovo pozornost do socialnih, ekonomskih in policijskih vidikov življenja. Tukaj je ocena.
Buda je nekoč primerjal družbo z ribnikom. Če je voda, družba, onesnažena, ribe, ljudje, ne morejo uspevati. Pravična družba bo pomagala ljudem na poti do razsvetljenstva.
Na Tajskem velja pravilo, da se menihi ne smejo vmešavati v 'posvetne zadeve', kot je politika. Pravzaprav so to redno počeli. Med demonstracijami rdečih in rumenih srajc so bili vidno prisotni menihi.
Politika in Buda
Buda je bil zelo zainteresiran za politične razmere svojega časa. Kralj kraljestva Maghada, Bimbisara, in kralj kraljestva Koshala, Easteradi, sta bila do neke mere privrženca Bude in sta se z njim pogosto posvetovala. Vsebina teh pogovorov je bila deloma zapisana pozneje v spisih.
Privrženec Bude, kralj Easteradi iz kraljestva Koshala, je bil zaskrbljen. Videl je, da med bogataši na območju Gangesa narašča lakota po oblasti in nasilje. Ko je med potovanjem slišal, da je Buda tam, ga je šel obiskat. Easteradi je pohvalil spokojnost in mir, ki izhajata iz Bude in Sanghe, skupaj pa sta se pošalila tudi o njuni starosti, oba sta bila stara osemdeset let.
Buda se je rodil v državi ob vznožju Himalaje, imenovani Shakya. V literaturi se ta država imenuje "republika". Odbor je sestavljal zbor rodovskih starešin. Ta srečanja so se imenovala "sangha", sedanji izraz za budistično meništvo. Okoli obeh kraljevin, ki sem ju omenil zgoraj, je bilo več 'republik'.
Napetosti in nasilje so se pojavili proti koncu Budovega življenja, ko sta kraljestvi osvojili 'republiki' in se med seboj tudi bojevali. Enako se je zgodilo z deželo, kjer se je rodil Buda, Shakya, ki je bila sčasoma dodana kraljestvu. Buda je to odkrito obžaloval in izrazil svoje neodobravanje.
Sangha, budistično meništvo
Beseda "menih" izhaja iz grške besede "monachos, mono", kar pomeni "osamljen, sam" in se v resnici ne nanaša na pomen "budistični menih". V paliju/tajščini je "bikkhu", kar pomeni "deliti, dajati in jemati". Buda je verjel, da bi morala biti Sangha v središču skupnosti in bi morala z njo sodelovati v obojestransko korist. Sangha je morala biti zgled dobre, pravične skupnosti, morala je učiti in pomagati laični skupnosti, na primer pri zdravstveni in osebni negi. To se je zgodilo tudi v starodavnem Siamu. Laiki pa so podpirali budistične menihe. Poleg tega je bila iniciacija v menih tudi korak k bolj osebnemu razsvetljenju. Vključevalo je oba vidika.
Kaj je torej tako posebnega na budističnem meništvu? No, kot prvo, vsi menihi so enaki ne glede na poreklo. V redu, morda ne čisto v praksi: nekoliko višji status ima menih, ki je posvečen dlje časa, tako kot ima pogosto tudi dlje zaposlen zaposleni.
Menihi nimajo nobene osebne lastnine, razen svojih oblačil, beraške sklede, dežnika, britvice in še nekaterih drugih stvari.
Odločitve se sprejemajo na sestankih, kjer sodelujejo vsi, skoraj vedno soglasno. Nujne potrebščine, kot sta hrana in stanovanje, so enakomerno razdeljene.
Svoboda misli in delovanja
Buda je izjavil, da je svoboda temeljni pogoj za človekovo dostojanstvo – tako svoboda misli kot delovanja – in to je tudi temeljno načelo sodobne demokracije. V Kalama sutti Buda poziva k neodvisnemu razmišljanju:
»Povem vam, da se ne smete zanašati na to, kar pogosto slišite, niti na tradicijo, niti na govorice, niti na sveto pismo. Pazite se domnev ali aksiomov, domišljijsko zvenečih argumentov ali predsodkov. Ne zanašajte se zgolj na strokovnost ali zgolj na idejo, da je menih naš učitelj. Kalamas, ko sami veste, da so nekatere stvari zle, krive, da jih modri obsojajo in da vodijo v zlo in bolezen, jih pustite.'
'Kalamas, ko sam veš, da te stvari ne škodijo, da jih hvalijo in opazujejo modreci, jih sprejmi in jim ostani zvest.'
Enakovrednost
Buda je bil kritičen do hindujskega kastnega sistema, saj je učil in prakticiral enakost in svobodo ter osvobodil šudre (najnižjo kasto) suženjstva. Prav tako je učil in prakticiral enakost spolov in obravnaval ženske (skoraj) kot enake moškim, kar jim je dalo pravico do posvečenja v menihe. Tako šudram kot ženskam je bila ta svoboda in enakost odrekana pred in med pojavom budizma.
Ko je Buda umiral, ga je njegov najbolj ljubljeni učenec Ananda vprašal: "Kdo bo vodil Sangho, ko tebe ne bo?" Buda je odgovoril: 'Nihče, Ananda. Naj se vsak bikkhu sam odloči, kako misliti in delovati, nato pa naj skupaj sprejemajo odločitve v luči Dhamme, Naukov.'
godongphoto / Shutterstock.com
Bratstvo
Buda se ni ustavil pri tem, temveč je propagiral tudi bratstvo, še eno načelo, ki je potrebno ne le za demokracijo, temveč tudi za mirno sobivanje človeštva. To je koncept, ki so ga zanemarili tako zahodni kot vzhodni filozofi. Nasilje s strani teroristov, držav ali znotraj držav je posledica ignoriranja bratstva, še posebej revščine.
Nekega dne, ko je Buda vstopil v tempelj, je našel dva bolna meniha, ki ležita v lastni umazaniji. Skupnost je sklical in jim povedal, da je v budizmu najpomembnejša skrb drug za drugega.
Buda, demokracija in Marx
Lahko bi torej rekli, da je bil Buda prvi politični filozof, ki je razglasil svobodo, enakost in bratstvo kot osnovne zahteve za pravo demokracijo in mirno sobivanje človeštva.
Različni misleci tako z Vzhoda kot z Zahoda so torej videli podobnosti med Budo, francosko revolucijo, razsvetljenstvom in socializmom. Na primer, indijski mislec in politik Bhimrao Ambedkar (1891-1956) je napisal članek, v katerem opisuje podobnosti in razlike med Budo in Karlom Marxom.
Mogoče je to moj 'levi, zahodni, romantični' pogled na vzhod, vendar mislim, da se je Buda zavzemal za angažirano, enakopravno, svobodno in demokratično družbo. Morda celo socialistična družba, v kateri je bilo manj trpljenja in krivic z zagotavljanjem osnovnih človeških potreb. Čim tesnejša je taka družba, tem bolj pomaga pri doseganju razsvetljenja kot posameznika.
Hvala Robu V. za popravke in dodatke.
Viri in več:
https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-030-68042-8_3
https://www.thecitizen.in/index.php/en/NewsDetail/index/14/18594/Buddha-or-Karl-Marx
https://aeon.co/essays/how-marxism-and-buddhism-complement-each-other
Kdor se še drži neke vere, se res ne počuti prav. Pocrkljajte se s kozarcem soli in rezultat je enak. Moral bi vedeti, ker mi je moj kozarec soli prinesel mir in bogastvo.
Težava je v tem, da 80% prebivalstva ne zna razmišljati s svojo glavo. V tem primeru je vera neke vrste oprijem. Bolje je zagotoviti, da pripadate preostalim 20%.
Mislim, Peter, da lahko skoraj vsak razmišlja neodvisno, a pogosto tega ne počne zaradi neke lenobe, ampak predvsem zaradi želje po pripadnosti skupini. Na primer, imate skupino navzkrižno mislečih. Beseda 'religija' izhaja iz latinske besede 'religiare', kar pomeni 'povezati', potreba, ki jo imamo vsi do neke mere, vendar je včasih/pogosto nevarna, če na druge skupine gledamo kot na sovražnike.
Prav tako se moramo zavedati, da je vse naše razmišljanje v večji ali manjši meri odvisno od mišljenja drugih. Svoboda izražanja in zdrava razprava sta zato nujni.
Tukaj na Tajskem vsi nosijo masko za obraz. Če vprašate Tajca, zakaj? Pravijo, ker vsi tako. Pri nas skoraj nihče ne nosi čelade, če vprašate zakaj ne? Pravijo, da redko kdo nosi čelado.
Na žalost tudi v šoli ljudi ne naučijo razmišljati z lastno glavo, z izjemo morda nekaterih univerz. Zato se na Tajskem nikoli nič ne spremeni. Čez 30 let bodo še vedno mahali z rumenimi zastavami in padali na kolena pred menihi.
Ali lahko slišim, to je njihova država, tako da …..
Ne bodi tako negativen glede Tajske, Peter. Kakšna je razlika, neodvisno razmišljanje, obrazne maske in čelade? Tajska ima lepe ženske, čudovite templje, dobro hrano, bele plaže in valovite palme, pardon ... majave palme. Za ostale pa se moramo res držati stran, to je njihova država ... Nočemo, da vsi tisti prosilci za azil godrnjajo nad Nizozemsko, kajne? Da tukaj nihče ne nosi naglavne rute in vse to? No torej. Sam o Tajski nisem nikoli rekel nič negativnega. Držim se proč od politike in podobnih stvari. Nevarno. Zelo sem proti samostojnemu razmišljanju in pisanju o Tajski.
Tino, saj veš, da sarkazem običajno ne pride do izraza, kajne?
Je bil to sarkazem? Prav imate, v nadaljevanju bom dodal 'sarkazem'. Moj vnuk vedno takoj razume, da sem sarkastičen.
Potem pa še zadnje vprašanje in potem bom utihnil. Zapisali ste, da 80 odstotkov prebivalstva ne zna razmišljati s svojo glavo. Velja za obe državi? Tajska in Nizozemska? In midva spadava med 20 odstotkov, kajne? (Opomba: sarkazem!)
Da, to velja tudi za Nizozemsko. In ja, strinjam se s temi 20%. V nasprotnem primeru ne boste mogli postaviti tako uspešnega bloga, kajne? 😉
Moraš jih ceniti, Tino, zaradi tega je svet tak, kot je.
Mali jazbečar vsake toliko časa seveda ne more škoditi.
https://www.zin.nl/2018/06/12/lekker-dwars-denken/
Lahko razmišlja neodvisno in je bil vzgojen v katoliški veri.
Enkrat je tam in nikoli ne izgine (vsaj zame).
Nisem res veren ali religiozen, vendar mislim, da obstaja več kot ta zemlja in zemeljski obstoj.
Enkrat mi je moj kolega rekel, jaz sem ljubosumen na vas, ki imate vero, imate nekaj po smrti (ali ne, ampak vsaj vero v to) in bom umrl kot drevo. Ničesar se ne moreš veseliti.
Med religijo in življenjsko filozofijo je razlika. Budizem velja za filozofijo življenja.
Mimogrede, zagovarjam toleranco do ljudi, ki se držijo neke vere ali življenjske filozofije. Mislim, da gre 'res ne deluje' predaleč.
Razumem. Sledite veri objema soli in to vam bo prineslo mir in bogastvo. Dobro zate, Johnny.
Dvomim, da razumeš, kaj mislim.
Gre za mir in duhovno bogastvo, da razumete, kako lahko na Tajskem ohranite različne vrste mesa na način, kot se to počne v južni Evropi, medtem ko so v TH drugačne okoliščine. Sol je potrebna za premagovanje zla.
Ljubezen potem pride v hrani in to lahko delite z drugimi ljudmi. Za to ne potrebujete nobene vere ali filozofije. Sol je bila nekoč zlato in z dobrim razlogom.
»Vsakdo, ki se še vedno drži neke vere, je res prestopen. ”
Verjeti, beseda pove vse, verjeti v moč denarja, v zasebno pobudo brez vlade, v zmagovalce in poražence (namesto ljudi, ki imajo malo več ali malo manj) je svet v zadnjih 50 letih pridobil več ... pripeljal v brezno kot vse religije skupaj: vojne, lakota, podnebne spremembe, naravne nesreče. Ta denarni I₴I₴ bi moral biti dejansko kaznovan z bančno fatvo. Borzo in kriptovalute je treba prepovedati. Vsem tem ljudem je treba vzeti moč, tako kot ruskim oligarhom, ker dokazljivo uničujejo ta svet. In napoteni v boj proti podnebnim spremembam in lakoti v svetu. Ti ljudje tudi priročno pozabljajo, da ne bi bili tako bogati, če ne bi imeli koristi od državnih naložb v infrastrukturo, vodo, elektriko, varnost in izobraževanje, če naštejemo le nekaj sektorjev. Brez teh javnih objektov bi bilo poslovanje nemogoče. Samo poglejte države, kjer te zadeve niso tako dobro urejene.
In to je resnica, Chris. 26 najbogatejših ljudi ima v lasti toliko kot 3.000.000.000 najrevnejših ljudi skupaj.
Da, ljudje radi pijejo pivo, radi kupujejo avto,
hočejo dišeče parfume in da vsi hočejo računalnik ali telefon ter nekaj tisoč drugih razlogov, zakaj lahko majhna skupina zasluži veliko denarja, to so velike množice, vas 3 milijarde, krivite in ne nekaj tistih, ki lebdijo na vrhu. Budizem uči, da se ne bi smeli primerjati z drugimi, ampak gledati samo nase. Tiste 3 milijarde so običajno posledica tega, da ljudje ostanejo revni, če mora biti tvoja družina 7 otrok, če je treba, se ne spravi z obdelavo dobrega življenjskega standarda, poglej zahodne države in še posebej Tajsko, kjer se ljudje zavedajo, da majhen družina dviguje življenjski standard in zmanjšuje revščino.
Dragi Ger,
Zame ni šlo za število bogatih proti številu revnih, ampak za obnašanje teh bogatih.
Njihovo vedenje (avtomobili, potovanja, zasebna letala, aroganca, pomanjkanje empatije) ima nesorazmeren vpliv na okolje planeta. Poleg sončne energije, varčevanja z energijo in drugih potrošniških vprašanj ne bi bilo napačno omejiti tega okolju neprijaznega ravnanja.
https://www.theguardian.com/environment/2020/sep/21/worlds-richest-1-cause-double-co2-emissions-of-poorest-50-says-oxfam
https://variety.com/2022/politics/news/taylor-swift-kylie-jenner-private-jets-climate-change-1235331873/
Hvala Tino in Rob. V lepi Budovi razlagi osnov pred davnimi časi.
Pomislite, da so imeli tudi drugi tokovi [recimo temu] fantastična osnovna načela.
Danes je le želja skoraj povsod.
Religija in življenjska doktrina s številnimi zelo številnimi različicami med prej in potem, ki jih ljudje opustijo, sta skoraj vedno osredotočena na lastne interese.
Oporišče za marsikoga, upravičeno ali ne, in seveda presenetljivo, več kot je sive snovi, se razvija kot človek, manj verjame v posmrtno življenje.
Človeška bitja preprosto ne razumejo končnosti in ja, potem morate nekaj storiti.
Lep komad dragi Tino in lepo je poudariti, da je budizem več kot samotno sedenje pod drevesom in poskušanje doseči stanje razsvetljenja. To je malo koristno za ostalo človeštvo in v bolj pravičnem svetu je za vsakogar lažje doseči svoje cilje, pa naj bo to sreča, razsvetljenje ali kaj drugega).
Avtor, ki opozarja na podobnosti, zlasti na to, kako lahko budizem in marksizem/socializem sodelujeta in se dopolnjujeta, je dobro poudaril. Marx in Engels sta seveda zapisala znano besedno zvezo o »opiju za ljudstvo«, a zaradi tega nista bila protiverska. Narkotik (samo pomislite na drogo, kot je alkohol ali opij) lahko nudi olajšanje v majhnih in razporejenih odmerkih, vendar sta zloraba (lahko tudi nekdo drug, ki jemlje vaša zdravila iz različnih razlogov) in pretirana uporaba škodljivi. Navsezadnje lahko brez opija. Stranska ulica: obstajajo tudi ljudje, ki združujejo različne religije ali življenjske filozofije s socializmom/marksizmom. Zakaj ne, če vzamete vmesnike pravičnosti, sodelovanja, empatije/razumevanja, spoštovanja in tako naprej?
Prebral sem tudi tisti esej Bhimraoja Ambedkarja, ki se je iz hindujstva spreobrnil v budista. V tem bi se lahko manj našel. Dobil sem vtis, da je imel bolj splošen vtis o marksizmu, morda iz pogleda na ZSSR in manj poznavanja tega, kar sta napisala Marx in Engels. To opisuje, kot da bi imela za Marxa enakost prednost pred svobodo ali bratstvom. Ni prav, vsi trije so bili enako visoki cilji. Kjer je bila enakost priložnost (ne rezultat). Končni cilj M&E je bila družba brez zatiranja, vendar z dialogom (javno upravljanje s proizvodnimi sredstvi), v kateri bi bil lahko vsak svoboden. M&E ni zavračal nasilja, temveč defenzivno nasilje: zatiralci (kapitalisti) se svojemu posebnemu položaju skoraj zagotovo ne odrečejo prostovoljno, za to je potrebna sila/nasilje. Najraje bi videli, da bi do tega prišlo z glasovanjem, a se jim je to zdelo malo verjetno. Tako kot monarhi niso predali svoje oblasti (francoska revolucija) po prijateljski peticiji….
Verjamem, da je tudi Buda v določenih primerih našel nasilje kot opravičljivo. Torej so lahko tudi podobnosti in ne razlike. Povedano na "drugi ravni", kot pravi avtor drugega dela.
Nadalje Ambedkar trdi, da je Das Kapital evangelij za socialiste, a tega seveda ni mogoče uskladiti z Marxovim pristopom k dialektičnemu materializmu, da je treba vse in vsakogar podvreči kritiki. Še eno napačno prepričanje: da bodo delavci pod kapitalisti končali v čisti revščini, medtem ko Marx trdi, da se bodo razlike med plebsom in višjim razredom sorazmerno povečale. Skoraj zagotovo ne bo prebral Das Kapital, Socialism Utopian & Scientific, Principles of Communism, Critique of the Gotha Program, Anti-Dühring itd.
Zaradi tega so nekatere Ambedkarjeve trditve očitno napačne, vendar to pomeni, da obstaja več stičnih točk med budizmom, sloganom iz francoske revolucije in M&E.
Kar se tiče nasilja, to zagotovo ni prepovedano v budizmu v vseh situacijah. V preteklosti sem nekaj bral in slišal o tem, a da bom konkretnejši, navedimo primer. Tukaj citiram esej Phra Nicholasa:
-
Za budizem je beseda ahiṃsā (ali avihiṃsā
nikoli ni imelo nedvoumnega pomena 'nenasilja', kot bi ga lahko imelo za Mahatmo Gandhija. Za budiste pa ima bolj subtilen pomen
bližje "ne škodi". Brez škode lahko
bolj natančno opisan kot "dobro zdravilo" med bolečim zdravljenjem.
Budistični spisi navajajo primer otroka s palico ali kamenčkom, ujetim vanjo
njihova grla, kar je Buda zagovarjal za zatekanje k nasilju, tudi če povzroča bolečino in krvavitev: primer nasilja, ki prinaša korist. Nasilje za 'minimiziranje škode' se lahko potencialno nanaša na veliko različnih dejanj, vključno s samoobrambo, mučenjem, militarizacijo, samomorom, zločini iz sovraštva, ofenzivno vojno, obrambno vojno ali uboji iz časti.
-
Vir: »O budizmu in nasilju«, 20. december
Phra Nicholas Thanissaro pri ResearchGate
Seveda lahko iščem dlje za budizem in nasilje, vendar imam vtis, da bi se Buda in Marx lahko združila tudi tukaj: ne povzročati nasilja ali trpljenja, ampak če je cilj zmanjšati zlo/trpljenje na ravnovesju, potem je to soditi.
To je dobro razloženo, Rob V. Tudi budisti imajo različna mnenja o nasilju, nekateri ga zavračajo v vseh okoliščinah, večina pa sledi temu, kar tukaj pišeš. 'Namera', namen dejanja, je v budizmu zelo pomemben za presojo tega v smislu dobrega ali slabega, บุญ ali บาป, dobrobiti ali baap.