10 let tajskega bloga: Blogerji govorijo (Lung addie)

Avtor uredništva
Objavljeno v Od urednikov
Tags: ,
24 oktober 2019

Thailandblog ne bi bil Thailandblog brez blogerjev, ki redno pišejo ali odgovarjajo na vprašanja bralcev. Razlog, da vam jih ponovno predstavim in postavim v središče pozornosti.

To počnemo na podlagi vprašalnika, ki so ga blogerji izpolnili po svojem najboljšem znanju Danes naš belgijski bloger Lung addie.

Vprašalnik Tajska blog 10 let

****

Lung Addie

Kakšno je vaše ime/vzdevek na blogu Thailandblog?

Pljučni dodatek

koliko si star

Skoraj 65 let

Kateri je tvoj rojstni kraj in država?

Ninove – Belgija (Vzhodna Flandrija)

V katerem kraju ste živeli najdlje?

Ninove in nato v Geraardsbergnu

Kaj je/je bil tvoj poklic?

Bil sem terenski inženir radijskih meritev. Predvsem za letalstvo (ILS sistemi-Radar-Beacons), podzemne komunikacije (tuneli), obalne postaje. Vadertje Staat ga je poslalo v približno 30 različnih držav z dobrimi in manj dobrimi izkušnjami.
Pred tem sem nekaj let delal kot generalni vodja v veliki tekstilni tovarni in bil v glavnem odgovoren za avtomatizacijo.
Žena mi je umrla pri 35 letih in takrat sem imel 11-letno hčerko. Zaradi družinskih okoliščin sem moral nato prekiniti polni neprekinjeni sistem in preiti na dnevno službo, kar mi v tistem podjetju ni bilo mogoče. Tako sem pristal na ministrstvu za promet.

Kakšni so bili tvoji hobiji v Belgiji/Nizozemski?

Predvsem radioamaterstvo. 25 let sem bil predsednik UBA sekcije GBN in leta usposabljal bodoče radioamaterje.
Beri, veliko beri …
Poleg tega tek na dolge proge in glasba, igranje klavirja.

Ali živite na Tajskem ali v Belgiji/Nizozemskem?

Že 8 let stalno živim na Tajskem in sem se odjavil v Belgiji. Moje domače mesto je v južni prov. Chumphon, Pathiu

Kakšna je vaša vez s Tajsko?

V pravem pomenu besede "vez" ni bilo nobene vezi, ko sem prišel živet sem na Tajsko. Prvič sem prišel pred približno 20 leti. Po merilni kampanji na povezovalni cesti med hongkonškim letališčem in celino, tunel-most-cesta. Počitniški postanek sem naredil v Bangkoku. Razlog: udeležba na srečanju in govor za RAST (Royal Amateur Society Thailand).

Ko sem prenehal delati, sem imel težko izbiro med: Južno Afriko, Karibi ali Azijo. Vsa mesta, kjer sem bil in delal. Sčasoma je to postala Tajska, ki se mi je zdela dobra država za življenje, najprej kot neodvisen človek, kasneje, ko sem dosegel upokojitveno starost, kot upokojenec. Aktivno kariero sem zaključil predčasno.

Imate tajskega partnerja?

Ko sem prvič prišel živet sem, so minila leta brez tajskega partnerja. Zdaj pa res imam tajskega partnerja in kako je do tega prišlo, bom morda povedal v nadaljnjih zgodbah.

Kaj so tvoji hobiji?

Skoraj vse, kar zdaj počnem, obravnavam kot hobi. Toda, tako kot v Belgiji, je radioamaterstvo moj glavni hobi. Prvič sem pridobil licenco v Kambodži pred 15 leti in na Tajskem pred 10 leti. Kolesarjenje in predvsem kuhanje sta še vedno na vrhu seznama najljubših. Igranje klavirja in tek sta prisiljena preteklost. Poleg tega sta branje in pisanje, zlasti tehnična dela, še vedno priljubljena dejavnost.

Zakaj je Tajska zate posebna, zakaj fascinacija nad državo?

Tisto, kar me je pritegnilo na Tajsko, potem ko sem tukaj redno bival dolga obdobja, je bila osebna svoboda. Se pravi z osebno odgovornostjo za svoja dejanja. Čudovita narava in prijaznost lokalnega prebivalstva (izven turističnih žarišč). Tudi možnost nadaljevanja aktivne kariere tukaj, na zelo udoben in prijeten način kot upokojenec.

Kako si sploh končal na Thailandblog in kdaj?

Med iskanjem informacij sem na internetu naletel na Thailandblog.nl. To je moralo biti nekje okoli leta 2012.

Od kdaj ste začeli pisati za Thailandblog?

Če se ne motim, je to moralo biti začetek leta 2015.

S kakšnim namenom ste začeli pisati in/ali odgovarjati na vprašanja?

Odgovarjanje na vprašanja: delim svoje znanje in/ali izkušnje z osebo, ki postavlja vprašanje. Pisanje: delim svoje izkušnje v vsakdanjem življenju z drugimi ljudmi.

Kaj vam je všeč/posebnega na Thailandblog?

To, da na tem blogu ni kletvic in norčevanja. To je v veliki meri posledica tega, da moderator opravlja svoje delo, PREDEN se na blogu pojavi komentar. Osebno cenim, da Khun Peter ščiti svoje blogerje pred takimi praksami. Vsak bi moral imeti možnost imeti svoje mnenje, a to bi moralo biti omogočeno brez nesramnosti in žaljivk.

Kaj vam je na Thailandblog manj všeč/posebnega?

Ja, bom odkrit: ponavljajoče se objave o državni pokojnini, popustih pri pokojninah, oprostitvi davka, prenosu denarja in vprašanjih, ki so bila že večkrat obravnavana. Na tem blogu je dobra funkcija iskanja, zakaj ne bi najprej uporabili tega?
Včasih imam vtis: tudi on hoče vsem sporočiti, da prihaja na počitnice na Tajsko. Ali pa hoče tudi vsem sporočiti, da ima lastnino(?) na Tajskem.

Kakšne objave/zgodbe na Thailandblog se vam zdijo najbolj zanimive?

Resnično informativne objave, še posebej objave Lung Jana in da ne pozabimo Gringa. Nadalje:
– strokovni spisi in odgovori Ronnyja LatYe, Roba V. ter strokovni odgovori gospoda Lammerta de Haana.
– čudovite zgodbe De Inquisitorja z njegovim čudovitim flamskim slogom pisanja, ki sem ga nekoč v odzivu primerjal s tistimi Ernesta Claesa.

Imate stike z drugimi blogerji (s kom in zakaj)?

Zelo malo, a dober: Ronny LatYa. Skoraj vsak teden po elektronski pošti. Zakaj? Je človek, ki z veliko znanja, predanosti in vztrajnosti zmore pogum odgovoriti na ponavljajoča se vprašanja. Je človek naravnost v pest in ne za lonec.

Kaj je za vas največje zadovoljstvo/spoštovanje tega, kar počnete za Thailandblog?

Osebno pričakujem malo od tega, kar naredim za blog. Sploh ne vidim všečkov, ampak pisec ne piše za število všečkov ali komentarjev. Nekatere objave ne potrebujejo komentarjev. To lahko pomeni, da je dobro napisano in komentarji niso potrebni. Nazadnje, reakcija, kot je: 'zelo prepoznavna zgodba ...' ne dodaja nobene vrednosti članku. Seveda mi je v zadovoljstvo, ko mi ljudje pišejo, pogosto tudi osebno, in me prosijo, ali jih lahko vodim v regiji ali jim poiščem ustrezno namestitev. Rada pomagam ljudem.

Kaj menite o številnih komentarjih na Thailandblog? Ali jih vse preberete?

Prebral sem skoraj vse. Pogosto so komentarji bolj zanimivi kot objava sama. Včasih me lahko razjezijo popolnoma napačne reakcije, ki nimajo smisla in: govorice…. Če niste prepričani, je bolje, da si zapomnite.

Kakšno funkcijo ima po vašem mnenju Thailandblog?

Mislim, da ima Thailandblog zgolj informativno funkcijo. S tem mislim informacije o Tajski in ne o nizozemski politiki. Ljudje, ki živijo na Tajskem ali obiščejo Tajsko, nimajo koristi od dejstva, da nekateri pridejo sem izrazit svoje mnenje o tem, kako slaba je nizozemska politika.

Kaj še pogrešate na Thailandblog?

Gospodična: NIČ. Česar ne najdem na blogu, bom našla drugje.

Ali menite, da bo Thailandblog dočakal naslednjo obletnico (15 let)?

Če bodo uredniki in pisci tako delali naprej, ne bo nobenih težav naslednjih 5 let vzeti s prsti v nosu.

12 odgovorov na “10 let bloga na Tajskem: Blogerji govorijo (Lung addie)”

  1. Rob V. pravi gor

    Lepo je prebrati nekaj o tvojem ozadju, draga Lung Addie. Lepa tudi tista fotka, pričakoval sem nekoga s šopom sivih las. Že prej sem vedel za vašo strast do oddajanja, nisem pa vedel, da ste tudi vi zelo mladi tragično izgubili ženo. Ali prav razumem, da od takrat do selitve na Tajsko niste našli novega partnerja? Stvari gredo tako, kot so, vendar se zdi, da je to brez partnerja precej težko. In dovolite nam, da preberemo več o vašem novem življenju na Tajskem. 🙂

  2. jih pravi gor

    Živjo Lung Addie,
    Lepo je, da te osebno poznam in da sva že preživela nekaj skupnih dogodivščin.
    Priden fant si!
    Lep pozdrav iz Hua Hina,
    Josh.

  3. RonnyLatYa pravi gor

    Na vrsti je moj tedenski poštni prijatelj.
    Brez neumnosti in tako jih rad imam za prijatelja.
    QRX nedelja 1000.

  4. pljučni dodatek pravi gor

    hej josh,
    Hvala za vaš odgovor. Nate imam lepe spomine: »ključni mož« z našega kolesarskega izleta v Ranong. Nepozabno, ostalo bo z mano za vedno. Škoda, ker živim tako daleč od Hua Hina (275 km), drugače bi bil prisoten na vsakem izletu z biker boysi iz Hua Hina, ki ga organizirata skupaj z Robom. To bi rad organiziral tudi pri nas, a je zanimanje, zaradi pomanjkanja dovolj farangov, minimalno. Čestitke za pobudo in trud. Škoda, da je na blogu o tem malo ali nič poročil. Kadarkoli sem se udeležil takega izleta s Hia Hinovimi Bikerboysi, sem napisal ta poročila…. Je res zelo kul skupina….ali ni to nekaj zate?

    • luc pravi gor

      Draga Lung Addie, manj kot 2 leti me čaka predčasna upokojitev in potem se bom za stalno naselil na Tajskem s svojim tajskim dekletom (11 let razmerja in poroka je neizbežna). Prebral sem veliko zgodb o kolesarskih fantih iz Hua Hina in tudi sam sem navdušen kolesar. Zanima me, ali ste svoj motocikel dali k vam ali ste ga kupili lokalno?

      • Pljučni dodatek pravi gor

        Dragi Luka,
        kot odgovor na vaše vprašanje in z nekaj več informacijami:
        Motoristi iz Hua Hina se vsi vozijo na običajnih motorjih, kot jih vidite tukaj na Tajskem. Levo ali desno je kakšen s Hondo PCX, a tega težko šteješ med težje motorje (čeprav ima ta motor zelo dobre zmogljivosti). Bikereboysov ne morete primerjati z 'motorističnimi klubi (gangami)', ki jih poznamo. So navadni ljudje, ki se radi odpravijo na skupinsko potovanje na miren in dobro pripravljen način, da uživajo v čudoviti tajski pokrajini. Z velikim priznanjem za Roba in Josa, ki vedno vse odlično pripravita.
        Glede uvoza motornega kolesa na Tajsko. Čim prej pozabite na to možnost. Uvozne dajatve lahko znašajo do 200 %. To uvoženo motorno kolo je treba nato registrirati za pridobitev dokazila o lastništvu (modra knjižica). Potem morate še vedno dobiti registrsko tablico ...... Če imate svoj motocikel v Belgiji / na Nizozemskem: prodajte ga in kupite drugega tukaj, veliko lažje. Veliko dobrih rabljenih motornih koles naprodaj.

        • janbeute pravi gor

          Predvsem naprej piši Pljuč, a ni ZELENA knjižica kot dokazilo o lastništvu za motorje in modra za avto in pickup.
          Lep pozdrav od Jana, tudi lahkega in težkega motorista.

          Jan Beute.

          • pljučni dodatek pravi gor

            Dragi Jan,
            je idd 'zelena' knjižica za motor, modra je za avto…. človeka včasih zmedejo vse tiste barvne knjige tukaj na Tajskem.
            Imam vprašanje za vas. Vem, da ste zelo vešči motorjev. Moja Honda Steed VLX (600cc različica) nima merilnika goriva. To je lahko nadležno, ker števca poti ne morem več nastaviti na 0…. ja tista 'gospa' se stara in ima že defekt levo in desno. Videl sem že Hondo Phantom (200CC), ki ima merilnik goriva. Ali veste, kako lahko dobim merilnik plina na svojo Hondo Steed? Po možnosti brez zamenjave celotnega rezervoarja. Zdaj se rešujem tako, da se vozim, dokler ne pridem do Reserve, potem lahko še 75 km. Problem pa je, ko pozabim na pipo, po točenju goriva. če ga ponovno vklopite, bo rezervoar popolnoma prazen, preden se zaveste. In ja, tudi jaz se staram in včasih kaj pozabim. Takšno potiskanje stroja ni zabavno in tudi pustiti ga nekje ni tisto, kar si želim.

            • Khun Fred pravi gor

              Draga Lung Addie,
              Mislim, da je v Evropi še dovolj naprodaj.
              Ali ni ideja poguglati in na Tajsko dostaviti nov ali rabljen merilnik goriva?
              Mislim, da pri nas ni tako velik problem najti tehnika, ki bi ti to montiral ali pa da to narediš sam.

            • janbeute pravi gor

              Dragi Lung, eden od mojih motorjev je tudi Honda TA 200 Phantom fire edition z zračnim hlajenjem.
              Prej je imel Phantom vodno hlajen 175 cc dvotaktni motor.
              Tudi Honda Phantom nima merilnika goriva, ima pa senzor tekočine na dnu rezervoarja za gorivo na levi strani.
              Ko je senzor tekočine nastavljen na suho, teče tok, ki prižge rumeno lučko v enoti merilnika hitrosti na rezervoarju.
              Pri zgorevanju je v rezervoarju še dovolj goriva, da lahko prevozimo še 15 kilometrov.
              Nikoli nimam težav z nivojem goriva, samo odprite pokrov goriva in lahko pogledate v rezervoar, da vidite, kako visoko je gorivo.
              To ne velja za nekatere modele Royal Enfield, saj je pod odprtino rezervoarja za gorivo nameščena nekakšna zaščitna plošča, tako da ne morete niti pogledati v rezervoar in tukaj ni merilnika goriva.
              Plovec za merilnik rezervoarja bi lahko montirali tako, da izvrtate luknjo na vrhu rezervoarja in nanj pritrdite ločen merilnik goriva, nameščen nekje na krmilu, če želite.
              Morda je možno odstraniti pipo za rezervno gorivo in na njeno mesto namestiti senzor z opozorilno lučko nameščen na krmilu
              Rada vozim z občutkom, zato je vožnja z motorjem tako lepa.
              Brez kazalnikov prestav, števci še vedno staromodni na rezervoarju, brez avtomatskega menjalnika, brez stereo ali radia na krovu.
              Prisluhnite in začutite, kaj počne motor in pravočasno prestavljajte brez pomoči računalniških sistemov, z izjemo ABS seveda.
              Zato sem velik oboževalec HD Roadkinga.

              Jan Beute.

              • pljučni dodatek pravi gor

                Dragi Jan,
                hvala za strokovno razlago. Mislim, da ste morda rešili mojo težavo ali me vseeno spravili na pravo pot.
                Moj merilnik hitrosti ima 3 preklete lučke:
                zelena: stojalo je razgrnjeno
                rdeča: temperatura olja
                rumeno: nikoli nisem videl, da bi gorel, tudi ko mi je zmanjkalo goriva.
                Ali je ta lučka pokvarjena ali je senzor pokvarjen ali kdo ve: ni prisoten?
                Najprej bom to preveril, preden bom ukrepal.
                Za kaj je TB.nl dober.

  5. Erwin Fleur pravi gor

    Draga Lung Addie,

    Zelo lep je vaš dolgoletni prispevek. Včasih manj »zelo« dobro, večinoma pa »predobro« (555).
    Dogodek 27MC sem doživljal tudi v popolni regaliji in vrsto let s svojim
    GPA dolžine 6m z zemljevidom na steni, kjer nobena palica ne gre več..

    Zato verjamem, da vaša misel, da bi temu blogu obrnili hrbet, ni v vaši naravi,
    kaj šele, da bi želel trajati leta in učiti ljudi o svojih izkušnjah in 'nevednosti' (šala 55).

    Tudi jaz in mnogi blogerji menimo, da je treba popustiti in predvsem ne deliti svojih izkušenj.
    Seveda ste dober bloger in bi radi videli/upam prebrati vaše vnose.

    Z obilico kolesarskih užitkov,

    Erwin


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran