Boy Blues Bar v Chiangmaiju
Čeprav sem mislil Chiang Mai in možnosti za zabavo ker sem tam precej poznan, sem po naključju končal v baru Boy Blues. Ljubiteljica Rhythm & Bluesa se bo znašla v okolju, kjer bi to najmanj pričakovali, in sicer sredi tržnice z neverjetno čudovitim vzdušjem.
Samo hodi z menoj. Za izhodišče vzamemo križišče na nočni tržnici, kjer se srečata Changklang Road in Loykroh Road, nasproti pa stojita Burger King in Mac Donald's. Od te točke hodimo 100 metrov proti cesti Thapae.
Nato boste na levi zagledali stavbo Nočnega bazarja, pred njo pa je Turistična policija. Takoj nasproti vstopite v tržnico Kalare na drugi strani ceste. Po približno 50 metrih boste zagledali Boy Blues Bar, kamor vstopite po železnem stopnišču.
Vsak dan razen nedelje igrajo 3 skupine od 20.15 do 21.30 in nato od 21.45 do 22.45 oziroma od 23.00 do polnoči. Skupina lastnika Thirasaka Konchantheta (vzdevek Boy), Boy Blues Band, igra vsak večer od torka do petka od 21.45 do 22.45.
Mimogrede, ne pokrivata le bluesa in ritma in bluesa, temveč tudi pop rock, južnjaški rock, rock blues in funky dance glasbo. V ponedeljek je od 21.45. Open Mic, kar pomeni, da se lahko vsak potrudi po svojih najboljših močeh in je mikrofon na voljo vsem.
Blues sega približno v leto 1860 in izvira iz Afrike. To je glasba, ki so jo ustvarjali sužnji v Združenih državah. Temelji na verskih pesmih, kot so gospeli in črnski spirituali. Zaradi melanholičnega tona in besedila so glasbo poimenovali Blues. To je bil znak žalovanja in žalosti, ki izhaja iz ladijskega prometa, kajti če je ladja na morju izgubila člana posadke, je plula naprej pod modro zastavo. V kasnejših letih se je blues razvil v Rhyhm & Blues in nato v Rock and Roll. In da ne pozabim; jazz je pod močnim vplivom bluesa.
V baru Boy Blues lahko uživate v številnih slogih v sproščenem, nevsiljivem vzdušju in se razvajate. Prost vstop in zelo normalne cene pijače.
Have fun!
Bila lani, res zelo lepo 😀
Med decembrskimi počitnicami sem bil tam večkrat in zagotovo sem užival v triu/kvartetu, ki je vsakič nastopil prvi. Solo kitarist ni imel več zob v ustih, je pa igral in pel, čeprav nerazumljivo, še vedno odlično, tudi pesmi Santane.
Ko sem v Chiang Maiu, grem vedno tja za nekaj večerov. Čudovito ležeren in Boy sam je vrhunski fant. Ob ponedeljkih je še posebej lepo. Brez vsiljivega osebja in nobenih nagajivih dam.