Čez približno 7 tednov bo spet ta čas. Potem grem iz Düsseldorfa k svojemu ljubljenemu Tajska. Do takrat pa se moram zadovoljiti s svojimi spomini oziroma domišljijo, kako bo tokrat.

V trenutku, ko izstopim iz letala v Bangkoku, doživim občutek, da se vračam domov. Nazaj v deželo, ki se zdi tako znana. Kljub temu se takoj zaveš, da si vstopil v čisto drug svet. Vse je drugačno, vonji, barve, podnebje in ljudje. Vroča vročina in zvoki, ki mojim ušesom zvenijo kot glasba. Tudi prasketanje tuk-tuka se sliši prijetno.

Moje zadnje potovanje je bilo že pred sedmimi meseci in je bilo veliko prekratko. Spomini bledijo in občutki izginjajo. Medtem moram opraviti s polnjenjem in vzdrževanjem Thailandblog. To še vedno počnem z veseljem kot takrat, ko sem začela.

Številna e-poštna sporočila, ki jih o tem prejmem od zvestih bralcev, so vedno prisrčna. Ta teden sem prejel enega od teh in zdel se mi je zelo poseben. Reakcijo želim deliti z vami. Neka gospa mi je na mail poslala naslednje:

»Z možem sva leta potovala po JV Aziji. Po možnosti sami in to je bilo super. Tajska je bila vedno na našem seznamu. Tam smo se počutili kot doma in z leti smo z javnim prevozom prepotovali vso državo. Naš prvi potovanje na Tajsko leta 1986 in naš zadnji leta 2003. 6 tednov za tem je moj mož umrl. Zdaj se moram zadovoljiti z vsemi lepimi spomini in pri tem mi pomaga tudi tvoj spletni dnevnik. Upam, da jo bom še dolgo bral.”

Čudovit odziv in ob katerem za trenutek obmolkneš… Ne samo pohvala meni, ampak vsem, ki so predani Thailandblogu in redno pišejo članke. Skoraj vsak teden prejmem več e-mailov od popolnih neznancev, ki se mi (nam) zahvaljujejo za lepe zgodbe na Thailandblogu. Zelo spodbudno je brati vse te komentarje!

Program za prihajajoče potovanje na Tajsko je že bolj ali manj dorečen. Nekaj ​​dni v Bangkoku, nato v Hua Hin. Od Hua Hina do Pattaye (z ladjo?). Sprehod po Pattayi, nato nazaj v Bangkok, da ujamem nočni vlak za Isaan. Zadnjič sem slikal v Isaanu po deževnem obdobju, vse je bilo lepo zeleno. Sredi maja bo drugače, bojim se, da bo suho in suho.

Po nekaj dneh Isan nazaj v Bangkok in nato z letalom v Chiang Mai. Potovanje se konča v Chiang Maiju. Nazaj v Bangkok z nočnim vlakom in zadnjo noč v bližini letališča. Tako zapolnimo 21 dni. Spet natrpan urnik, a tudi potovanje po Tajskem ni kazen. Še posebej rada potujem z vlakom. In po možnosti nočni vlak, priporočam vsem.

Veselim se ponovnega srečanja s prijatelji in znanci na Tajskem. Takrat me preplavijo posebne zgodbe. Izkušnje izseljencev je vedno lepo slišati. Včasih smešno, včasih žalostno in pogosto neverjetno. Te zgodbe so običajno osnova za dela, ki jih napišem pozneje. Čeprav nikoli ne neham govoriti o Tajski in nikoli ne pišem, je obisk še vedno nov navdih. Ob vsem, kar vidim, slišim in doživim, mi po glavi že rojijo ideje za naslednje zgodbe.

Na tem potovanju bom srečal tudi nekaj ljudi, ki jih poznam samo iz komentarjev na blogu ali člankov, ki jih pišejo. Vmes odštevam dneve in razmišljam še nekaj...

7 odzivov na “Muzejstvo o Tajski”

  1. ThailandGanger pravi gor

    Imej prijetne počitnice.

    Spet ljubosumen nate.

    • Hans Bos (urednik) pravi gor

      Ljubosumen? Mislim, da slediš nekaj dni po Petru....

  2. john pravi gor

    Vesele praznike!!

    Čakati moram še 3,5 meseca. Ampak vsak dan sem zaposlen s Tajsko.
    Naslednje potovanje po Tajski že načrtujem.

  3. Ton pravi gor

    Pozdravljeni,
    Veselite se. Zdaj imamo internet v hotelu, torej na Thailandblog. To e-poštno sporočilo je bilo poslano iz čudovitega letovišča v Jomtienu. Tukaj ostaneva približno 4 dni.Enkrat sva bila v Sattahip in potem sva videla le južno Pattayo. Jutri se začne obisk Pattaye in bomo videli, kaj bomo videli tam. Seznam, ki se je nekoč pojavil na blogu (mislim, da je Gringo), je pregledan.

    • @Lep Ton. Zabavajte se v Pattayi!

  4. Robert pravi gor

    Poznam ta tvoj občutek. Preden sem živel v Aziji, sem sem redno prihajal zaradi dela. Vonjave, barve, vrvež, hrana, nočno življenje, življenje na ulici … tudi mesto, kot je Singapur, ki je za azijske standarde relativno dolgočasno, ima to privlačnost. Nekdo je nekoč rekel, da je v mestih v Aziji vsak večer kot sobota zvečer in v tem je nekaj resnice.

    Ne vem, ali to velja tudi za druge, a ko pridem v Evropo ali ZDA, se mi zdi smrtno dolgočasno in ne vem, kako hitro se moram spet odpraviti v Azijo. Mislim, da so vsi ti vtisi iz preteklosti postali norma in vse to nezavedno pogrešam, ko nisem v Aziji. Nekakšna azijska odvisnost, tako rekoč. 😉

    • Hans pravi gor

      Ko sem na Tajskem, se mi vsak dan zdi kot praznik, žal sem to ugotovila šele pri 45 letih.


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran