Dobra in slaba novica za deset tisoč podjetij, ki poslujejo z ZDA. Tisti, ki uporabljajo nezakonito programsko opremo, lahko pričakujejo denarno kazen, njihovi izdelki bodo bojkotirani in sledijo visoke odškodninske tožbe.

To je posledica zakona o nelojalni konkurenci (UCA), ki že velja v 36 zveznih državah ZDA in ga bodo morda sprejele tudi nekatere evropske države.

Ta zakon bo močno vplival na trgovino s piratsko programsko opremo Tajska katerega promet s 26,4 milijarde bahtov je trikrat večji od prometa z zakonitimi izdelki. To ne bi smelo nikogar presenetiti, saj nelegalna različica, na primer, zelo razširjenega oblikovalskega programa AutoCAD LT 2013 stane 250 do 300 bahtov v primerjavi s 150.000 bahti za uradno različico. Kdo torej ne bi podlegel skušnjavi?

26,4 milijarde je omenjeno v študiji o piratstvu programske opreme združenja Business Software Alliance na Tajskem (objavljena leta 2012). V raziskavi iz leta 74 je 2011 odstotkov uporabnikov računalnikov priznalo, da kupujejo piratsko programsko opremo. Oddelek tajske kraljeve policije za zatiranje gospodarskega kriminala prejme od 1000 do 2000 pritožb na leto, vendar je doslej lahko pregledal le 800 podjetij letno. Za letos je cilj 2000 tovarn v Samut Prakanu, Rayongu, Chanthaburiju in Tratu.

Prva opozorila že poslana

Južna zvezna država Louisiana je bila prva država, ki je junija 2010 uvedla UCA. Zakon pooblašča državnega tožilca, konkurenčno podjetje in lastnike informacijske tehnologije, da sprožijo pravne postopke v in zunaj ZDA. Lastniki avtorskih pravic najprej pošljejo opozorilo in če tega ne ukrepajo v 90 dneh, je repa kuhana.

Prva opozorila so že poslala tajskim podjetjem, koliko jih je takšno opozorilo prejelo, pa v odvetniški pisarni Tilleke & Gibbons ne želijo razkriti. "Tega ne morem reči, lahko pa potrdim, da ne gre za malo številko," pravi režiser Darani Vachanavuttivong. Payungsak Chartsutipol, predsednik zveze tajskih industrij, nima pojma. "Nisem še videl nobenih pritožb članov."

UCA ponuja tudi priložnosti

Vložki so visoki, saj so ZDA četrta največja izvozna destinacija, vredna 2011 milijard bahtov v letu 695. A ne skrbite, saj UCA ponuja tudi priložnosti in to je dobra novica.

Zakon bi lahko spodbudil inovativnost, eno od slabosti tajskega gospodarstva. In ko so podjetja čista, je to lahko odlična prodajna točka za premagovanje konkurence.

(Vir: Bangkok Post, Spectrum, 19. avgust 2012)

16 odzivov na “ZDA se pridružujejo boju proti nezakoniti programski opremi na Tajskem”

  1. Hans pravi gor

    Pred kratkim sem kupil MS Office v Bkk in deluje samo, če vpišeš tudi svoj e-poštni naslov itd. Lepo rečeno!

  2. Erik pravi gor

    Ne razumem pa, kako lahko iz ZDA preverijo, od kod prihaja vaša programska oprema in ali je izvor zakonit ali nezakonit. Me prav zanima kako to. deluje kljub temu, da ne delam več in ne poslujem več.

    • Hans pravi gor

      Programska oprema se nato poveže s strežnikom v ZDA in tam lahko vidijo serijsko kodo programske opreme. Če vsi uporabljajo isto kodo, mora biti nezakonita, ker mora biti edinstvena za vsakega uporabnika.

      Če kupite programsko opremo na Phantipu, dobite tudi vrsto kode, sicer ne bo delovala.

      Najnovejša programska oprema deluje le, če kodo aktiviraš preko e-pošte, potem Američani takoj poznajo tvoj e-mail in s tem tudi IP številko. Ostalo je za njih kos pogače.

      • John de Bont pravi gor

        Premikanje je kos torte. Namestite program brez povezave in ga nato prek požarnega zidu blokirajte, tako da ne more dostopati do interneta (dohodnega in odhodnega). Ročno prenesite in nato namestite posodobitve.
        Obstaja tudi veliko keygenov, ki poleg serijske številke zagotavljajo tudi aktivacijsko kodo.
        Windows 8 je bil že vlomljen prek strežnika KMS, ki preprosto deluje na vašem računalniku in se samodejno aktivira vsake tri mesece. Tako kot Windows 7!
        Saj ne, da bi karkoli odobraval, ampak tisti, ki se malo spoznajo na računalnike, gredo lahko več let v "ilegalo" ...

  3. šal pravi gor

    Bedrijven die illegaal software gebruiken moeten gedwongen worden deze te betalen. Legale software in zuidoost Azië is al veel goedkoper dan in de westerse wereld. Voor particulier gebruik zie ik het anders. Daar moet de prijs van omlaag. Hoewel..of dat helpt? Ik zie dat er genoeg mensen zijn die een euro voor een app nog te veel vinden.
    Za programsko opremo, ki jo veliko uporabljam, bom z veseljem plačal razumno ceno. Pa ne 500€ za office paket..

  4. Hans pravi gor

    Ik zat laatst bij een Thaise met een Iphone in de auto en ze gebruikte haar Iphone om de route te bepalen. Die Iphone kon nog niet eens spreken zoals een Tomtom ons de weg kan vertellen. Ze moest dan tijdens het rijden steeds op het scherm kijken of we moesten afslaan of niet.

    Zakaj še ni govorne različice Tomtoma (ali Garmina ali karkoli) za iPhone z zemljevidom Tajske? Za iPhone z veseljem plačajo 20.000 bahtov, a zadeve še ni mogoče pravilno uporabljati?

    • Kees pravi gor

      http://itunes.apple.com/th/app/garmin-thailand/id524258843?mt=8

    • Hans Gillen pravi gor

      Ne vem za iPhone in druge naprave, ki jih izdeluje jabolko, vendar mislim, da jabolko določa, kaj se lahko in česa ne sme namestiti v njihove naprave.
      Zato se nikoli nisem odločil za apple, ne glede na to, kako lepa je bila oprema.
      Imam Acer telefon, kjer imam nameščen TomTom iz Beneluksa in Tajske v govorni različici.

  5. Fluminis pravi gor

    Dokler me pisanje pisma v Wordu stane 12,000 bahtov, bom domov odnesel nelegalen CD za 100 bahtov.

    Prav tako si lahko predstavljam, da za majhna tajska podjetja s 5-6 zaposlenimi, ki vsi uporabljajo Word/Excell ed, naložba v višini 72,000 bahtov ni majhna. Zakaj morajo biti te cene tako smešno visoke? je to zato, ker se lahko Bill Gates pretvarja, da daje veliko denarja dobrodelnim organizacijam?

  6. John Nagelhout pravi gor

    Sam nikoli ne razumem, da veliko turistov vzame nezakonito programsko opremo s seboj na letalo na poti domov.

    1 Samo počakati morate in videti, ali stvari delujejo pravilno.
    2 Morda je okužen z zapisovalniki tipk itd., da pridobi podrobnosti o plačilu
    3 Če vas cariniki potuhnejo, jim to ni všeč.
    4 filmi (običajno) niso podnaslovljeni v vašem jeziku, kakovost je pogosto slaba do povprečna.

    Čeprav tukaj na Nizozemskem in v mnogih državah uporabljajo storitve, kot so novičarske skupine Torent, Rapidshare itd. sploh niso prepovedane.
    Z malo spretnosti lahko vse skupaj spraviš na DVD, pa nisi niti kazniv.. Estetska plat je druga zgodba, vsak se mora odločiti sam.

    • francamsterdam pravi gor

      Mislim, da je to vedenje delno motivirano z dejstvom, da se turisti radi vrnejo domov z zgodbo: Dopust je bil 3000.- evrov, jaz pa imam 2000.- 'dobička' od tam kupljene programske opreme, tako da na koncu imam dopust samo jaz. 1000. - stroški.
      Ta ideja sama po sebi ni tako nora, če bi izdelke res kupili po polni ceni, ko ste ostali doma na Nizozemskem.

      Če grem na Tajsko za 9 dni in pokadim 2 škatlici cigaret na dan, bom prihranil 2 x (5.50 – 1.35) = 8.30 evra na dan = 74.70 na dan. S sabo lahko vzamem tudi 20 paketov, torej še 20 x (5.50 – 1.35) = 83.00. Vse skupaj še vedno 157.70 EUR. To so pravi prihranki, ki jih lahko vključim, saj bi ga kupil tudi na Nizozemskem.

      Če grem na Tajsko za 9 dni in vsak dan večerjam v restavraciji s prijazno gospo, ki ji tudi plačam, prihranim 100.- eur na dan v primerjavi z Nizozemsko. Ni pa odgovorno teh 900,- evrov vključiti v varčevanje, ker teh stroškov na Nizozemskem ne bi imel.

      Nenavadno pri turistih je, da se pogosto preveč radi hvalijo, kako poceni so bile njihove počitnice, hkrati pa se želijo voziti naokoli v avtomobilu, ki je videti, kot da bi jih trgovec pravkar ukradel.

      • francamsterdam pravi gor

        Popravek, lahko vzamem samo 10 paketov,

        S sabo lahko vzamem tudi 20 paketov, torej še 20 x (5.50 – 1.35) = 83.00. Vse skupaj še vedno 157.70 EUR.

        mora biti

        S sabo lahko vzamem tudi 10 paketov, torej še 10 x (5.50 – 1.35) = 41.50. Vse skupaj še vedno 116.20 EUR.

      • John Nagelhout pravi gor

        "Ta ideja sama po sebi ni tako nora, če bi izdelke res kupili po polni ceni, ko ste ostali doma na Nizozemskem."

        Za programsko opremo, če si malo spreten, to ne pride v poštev, pridem do 15 centov na DVD in kot sem rekel, tudi nisi kazniv. Zato nima smisla prenašati tega od tam sem.

        Ampak ja, mislim, da nekateri tako štejejo 🙂

      • Fred C.N.X pravi gor

        Na splošno uporabljam zakonito programsko opremo v svojem računalniku in kupujem okna na Nizozemskem (različica OEM), na primer, ne želim nobenih težav z računalnikom.
        Filmi so druga zgodba, vendar mislim, da so zanimivi za ljudi, ki živijo na Tajskem in želijo gledati nizozemske podnaslovljene filme/serije. Plačilni strežnik (7.50 evra na mesec) mi omogoča, da izbiram med široko paleto filmov, serij, e-knjig, aplikacij itd. Je zakonit (kot Jan že ugotavlja, da se morate o estetski plati odločiti sami) in že imam igro Thrones and Falling Skies…..še vedno morajo začeti s tem na nizozemski televiziji ;-)
        Kdo ve, da bo legalna programska oprema padla v ceni, če se nelegalna trgovina ustavi…ampak na to ne računam preveč.

        • John Nagelhout pravi gor

          Ali je pomembna legalna ali nezakonita različica sistema Windows?
          Zato ne.
          Pravzaprav si upam trditi, da ima več kot polovica nelegalno različico.
          Tudi zato, ker so narejene tako dobro, da niti Microsoft ne vidi več razlike in posodobitve preprosto pridejo.

          Kakorkoli že, vrzite nekaj centov proti temu, na primer, kaj pokličete in lahko izberete. Tudi na samem Tajskem ne bi smel biti problem dobiti filme s podnapisi v svoji trgovini.
          Edina omejitev je spretnost lastnika zadevnega osebnega računalnika, ki pogosto pušča nezaželeno.
          Verjetno vam lahko dam nekaj informacij, da dobite idejo.
          Mislim, da je priročno za tiste, ki živijo na Tajskem.

          http://www.filmsdownloadenmetondertiteling.nl/payserver-verkrijgen

  7. francamsterdam pravi gor

    Na splošno imam idejo za spodbujanje nakupa legalne programske opreme:
    Recimo, da razvoj programa stane 1 milijardo.
    Prvih 1 mio programov je treba nato prodati za 1000.- (maloprodajna cena je seveda nekoliko višja zaradi marže trgovca in DDV-ja za fizične osebe….) za pokritje stroškov, nato pa dobiček.
    Vsak pravni lastnik enega od teh prvih milijonov programov bo prejel 2 milijoninko polovice dobička, ustvarjenega v tem obdobju, takoj ko bosta prodana 1 milijona programov.
    Zodra er 3 miljoen exemplaren zijn verkocht krijgen de eigenaren nr 1miljoen t/m 2miljoen 1 miljoenste van de helft van de winst die in die periode is gerealiseerd. 0 t/m 1 miljoen de helft daarvan.
    Takoj ko bodo prodani 4 milijoni izvodov, bodo lastniki od 2 do 3 milijone prejeli 1 milijoninko polovice dobička, ustvarjenega v tem obdobju. 1 milijon do 2 milijona polovica tega in 0 do 1 milijon spet polovica tega.
    In tako naprej.

    Posodobitve so brezplačne, stroški razvoja se odštejejo od dobička za plačilo.

    Za podjetnika enkratna investicija, ki se tudi povrne, za proizvajalca pa zakonita in zvesta stranka.

    Vsi zadovoljni kajne?!


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran