Songkranov dvojni obraz
Na Tajskem praznujejo dva različna festivala Songkran. Enega slavi sebična manjšina, ki zlorablja Songkranov duh.
Bangkok Postza NRC s Tajske, se obregne nad te huligane, ki na zabavo gledajo kot na dovoljenje za opijanje, nepremišljeno dirkanje z motorji, uporabo drog, igranje iger na srečo in nič hudega sluteče mimoidoče motoriste poškropijo s tekočinami za namakanje vode ali vodnimi cevmi.
Časopis nadaljuje: Na cestah je preprosto preveč idiotov, ki ne vidijo nič slabega v tem, da vozijo pijani, da 20 ali več prijateljev ali sorodnikov stlačijo v zadnji del tovornjaka, prehitevajo v ovinkih, vozijo rdeče luči, agresivno režejo pred druga vozila in v vsakem primeru izbira hitrosti pred varnostjo.
Zato ne preseneča, da v t.i sedem nevarnih dni, kot se imenuje praznik Sonkran, je leta 2011 v prometu umrlo 271 ljudi, poškodovanih pa je bilo 3.476 ljudi.
Obstaja še en Songkran
Vendar obstaja še en Songkran. V zaselku Somboon Samakkhi, na primer, približno 120 kilometrov severovzhodno od Bangkoka v provinci Nakhon Nayok. Somboon Samakkhi ni več kot zbirka hiš, raztresenih med riževimi polji in grmovjem. Če sploh lahko govorimo o središču, je to Wat Somboon Samakkhi. Iz templjev lahko razberete, kako uspešna je okolica ali kako radodarni so prebivalci. Glede na velikost in zasnovo Wat Somboon Samakkhi daje vtis, da se na tem območju ustvarja veliko denarja, vendar to iz okoliških zgradb ni razvidno.
Na prvi dan Songkrana (13. aprila) se prebivalci zberejo v vaški hiši, napol odprti stavbi, ki je bila za to priložnost razširjena z dvema velikima šotoroma za zabave. Vaščanov je okoli dvesto, večinoma starcev, žensk in majhnih otrok; najstnikov in mladih odraslih v veliki meri manjka. Številni so za to priložnost oblečeni v široke cvetlične srajce živih barv.
Težko je govoriti o pobožnem vzdušju
Ko prideva s punco, se po nekaj minutah začne bogoslužje. Dva meniha in novinec recitirata besedila, ki sem jih že neštetokrat slišala, pa nimam pojma, kaj pomenijo. Včasih se to zgodi izmenično, ko verniki držijo roke v položaju wai. V templju so čepeli na tleh, tukaj sedijo na stolih.
Težko je govoriti o pobožnem vzdušju. Medtem se pogovarjajo kuhinjsko osebje, ki je prejšnji dan ves dan kuhalo, in ljudje, ki so nekoliko bolj stran pod žurerskimi šotori. Otroci tečejo naokoli in previdno začnejo streljati z vodnimi pištolami.
Po kakšnih desetih minutah – kar ni tako slabo, saj včasih ta bogoslužja trajajo dolgo in me spominjajo na uspavalne pridige strogih nizozemskih verskih pastorjev – se postavijo stoli v velik krog in kakih trideset starejših ljudi sede. njih mesto. Dobijo paket oblačil, česar na tej slovesnosti še nisem videl. Stanovalci so zdaj napolnili vrče z vodo iz velikega soda z vodo, na katerem plavajo cvetni listi.
In potem se začne tisto, kar je Songkran: pokloniti se starejšim in njihovim sreče in sreče želje. Z menihom na čelu gredo prisotni mimo starejših, ki imajo na kolenih razprte roke. Vsak si poliva malo vode čez roke in včasih tudi čez rame. Največ vode dobi zadnja ženska, ker vode ne bi smeli zapravljati.
Izbruhne vodni balet; brez vodne vojne
Čas je za to potem sanuk, koncept, ki se v turističnih vodnikih običajno imenuje tajski. Beseda pomeni nekaj takega kot prijetno, prijetno in to bi veljalo za vse vidike tajskega življenja.
Stole in mize združijo v sedišča, večerjo postrežejo in ozvočevalec si priklopi CD s tajsko glasbo, pri čemer je gumb za glasnost obrnjen do konca v desno, kot je to v navadi na Tajskem. Izbruhne pravi vodni balet, čeprav precej manj agresiven od vodnih vojn Bangkok Post se nanaša na. Začelo se je tajsko novo leto.
Somboon Samakkhi, 15. april 2012.