Izjava tedna: Avtoritarnost je dobra za Tajsko!
Da bi bila ta izjava jasna, je dobro najprej razložiti avtoritarizem kot politični sistem (z dovoljenjem Wikipedije).
V avtoritarizmu ni delitve moči: vodja ali vodilna skupina združi vse moči v eni roki. Ni delitve oblasti (zakonodajna, izvršilna, sodna), v skladu z načelom “Trias politica”. Tajska zdaj pozna to situacijo z uvedbo člena 44. S členom 44 v rokah Prayut nadzoruje celotno državo.
Prayutovo izvajanje oblasti prav tako ni nadzorovano, razen tistih, ki so na oblasti sami. Tipične manifestacije demokratičnega nadzora (politični pluralizem s spoštovanjem opozicijskih strank, svoboden tisk, ki mu je dovoljeno izražati mnenja in analize, ki so v nasprotju z režimom, spoštovanje bistvenih državljanskih pravic, vključno s svobodo izražanja) niso tolerirane.
Legitimacija avtoritete in sprejetih političnih odločitev je avtoritarna: odločitev je treba sprejeti, ker prihaja od tistih, ki so na oblasti, in ne zaradi racionalne razlage. V tem modelu obstaja celo prostor za notranje nestrinjanje državljanov s cilji avtoritarnega režima, če le v svojih dejanjih ustrezajo volji vodstva (upoštevajo zakon).
Čeprav sam podpiram liberalizem in se zavzemam za čim več svobode posameznika (če le ne omejuje svobode drugih) in čim manj moči države, se zavedam, da je tisto, kar se mi zdi dobro, politični sistem ni tako, je pa primeren za vsako državo.
Ker obstajajo tudi primeri držav, kjer avtoritarizem dobro deluje, kot je Singapur (vsaj z ekonomskega vidika). V nedeljo, 29. marca, so pokopali Leeja Kuan Yewa, človeka, ki je v tridesetih letih na avtoritaren način poskrbel za blaginjo Singapurja. Po britanski kolonizaciji se je Singapur iz revne države tretjega sveta razvil v eno najbolj uspešnih držav na svetu. Singapursko pristanišče je eno najbolj obremenjenih pristanišč na svetu. Dohodek na prebivalca je primerljiv z zahodnimi državami.
Lee Kuan Yew je vodil svojo državo kot podjetje in po mnenju mnogih na občudovanja vreden način. Razlika s Prayutom pa je v tem, da je Lee po študiju ekonomije postal odvetnik in ne vojak.
Tajskim demokratičnim vladam v zadnjih letih ni uspelo izkoreniniti korupcije in prinesti gospodarske blaginje. Lastni interesi, slabo upravljanje, populizem in oportunizem so državo pahnili v globoko gospodarsko in finančno korito. Državna blagajna je prazna, gospodarstvo pa šepa.
Mehki zdravilci delajo smrdljive rane, zato je potreben trd in neposreden pristop k težavam na Tajskem. Mogoče avtoritarni voditelj, kot je Prayut, vendarle ni tako slaba možnost?
Se strinjate ali ne strinjate s tem? Potem odgovorite na izjavo tedna: Avtoritarnost je dobra za Tajsko!
Kako lahko to odobriš, človek hoče 5 let zapora, če pokažeš pol skrinje, iz plaž je naredil vojno cono, tuktuk in jetsky mafija se nadaljuje kot vedno, zdaj še hoče zapreti lokale. ob 12h.
Načeloma menim, da je primerna vsaka oblika vladavine, kjer so enake možnosti in resnična svoboda za vse.
Mislim, da je najbolj kruta oblika vladanja liberalizem, ki slika svobodo, v resnici pa je ta "svoboda" le za nekaj izbrancev.
Moč je prav tako zasvojljiva kot (veliko bolj kot) denar.
Večina ljudi ga nikoli ne bo imela dovolj.
Kjer je bil Singapur gospodarsko dobro organiziran, je bila svoboda prebivalstva omejena.
Drugi primer pa je Severna Koreja.
Tam tudi vlada absolutna oblast in prebivalstvo umira od lakote.
Bilo je več držav, kjer absolutna oblast ni bila uspešna.
Skoraj nikjer ni bil uspešen.
Ne v Nemčiji, ne v Rusiji, ne na Kitajskem, ne na Japonskem itd.
De Montesquieu je govoril o delitvi oblasti, sam to bolj vidim v 4en, kjer ljudje sodijo sodnike, potem bi bil krog sklenjen?
Hugo de Groot je govoril o pravu vojne in miru (iure belli ac pacis) delu mednarodnega prava.
Veliko se je razmišljalo o tem, a vseeno je moč ene osebe ali skupine "vedno konec svobode za ljudi."
Tudi mene vedno preseneti, ko ti ljudje brez trenja rečejo "To je za srečo naših ljudi", ali povprečen človek v državi ne zna sodelovati pri odločanju!
IN IZSELJENCI! Ja, po mojem mnenju smejo tudi tujci kaj povedati. V moderni družbi ji pripada tudi Svet, ni države, ki bi si privoščila izolacijo, ne da bi se spustila na raven diktatorja,
Čas bo pokazal, a demokracija v svetu postaja vse bolj krhka
Zolang de thai zelf niet wil en er nog zoveel corruptie is., zal er niets veranderen.
Moj avtonomni refleks, tako kot v zahodnih demokracijah (ZDA, Evropa), je v bistvu neodobravanje. Vendar v resnici ne vidite tistih zahodnih demokracij, ki vztrajajo pri uvedbi (težkih) sankcij. Zakaj? Verjetno zato, ker tam vidijo, da v resnici ni videti brezobzirne diktature in alternative: parlamentarna demokracija naj bi to državo predvsem ohromila.
Parlamentarna demokracija večinoma deluje v civiliziranih državah z določeno stopnjo enakosti dohodkov, dobrimi socialnimi storitvami z malo ali brez korupcije. Ti predpogoji tukaj manjkajo, zato (neizmerno) bogati in/ali skorumpirani vse svoje revne politične nasprotnike pravdajo s svojimi fancy odvetniki na podlagi pogosto, recimo temu, dvomljive zakonodaje. In na koncu dneva imajo le svojo pot/moč. Zakaj demokracija?
Živim in delam na Tajskem in res nisem srečal nikogar, ki bi se pritoževal nad nastalo situacijo. To ne pomeni, da teh ljudi ni, a vseeno. Nasprotno, večini se zdi vojska zelo vroča in seksi in radi pokažejo, da jo podpirajo.
V tej državi se ne razpravlja o osebnem proračunu, svobodni izbiri zdravnika in podobnih luksuznih zadevah. Gre za starejšo osebo, ki prejema AOW v višini 500 THB (13 evrov) na mesec. Medtem ko državni uslužbenci živijo v velikih hišah, vozijo velike avtomobile itd. Uganite, kako je to mogoče?
Tudi sam verjamem, da je korupcija, ki je globoko v genih večine prebivalcev te države (po raziskavah 75% prebivalcev to odobrava), korenina vsega zla. Noben parlament ali diktatura se s tem ne more kosati. Dokler bo vojska delala red in strukturo in vzela nekaj grabljev na pašo, so ljudje pri nas v danih razmerah s tem že zdavnaj zadovoljni.
Rešitev? Kdo ve lahko reče……..
No, ne živim in delam na Tajskem, vendar sem tam redno in slišal sem veliko pritožb in kritik od navadnih Tajcev. Odvisno je le od tega, s kom imate opravka, in poleg dejstva, da je lahko za tajskega državljana zelo tvegano, če izrazi kritiko, tega seveda ne bo storil spontano med prvim stikom, zagotovo ne s farangom. Demokracija ima v vsaki državi drugačno vsebino in pomen, a poskušati utišati kakršno koli kritiko zaradi morebitnega dolgega bivanja v razpadajočem zaporu se mi nikoli ne zdi volja ljudstva. Po mojem mnenju avtoritarno vodenje kot oblika vladanja vsekakor NI rešitev. Severna Koreja je bila v tem kontekstu že omenjena, a ne tako dolgo nazaj je Pol Pot vodil teror v Kambodži, Mjanmar (Burma) pa je šele pred kratkim postal bolj demokratičen. Koliko držav v Afriki nima "voditeljev", ki so leta imeli absolutno oblast in bogateli na račun "ljubljenih" ljudi. Nočem se primerjati s sedanjim vladarjem na Tajskem, toda vsaka vlada mora biti odgovorna / biti pod nadzorom izvoljenega parlamenta. Mimogrede sem danes na tem blogu prebral, da si Tajska prizadeva za zbliževanje z Rusijo, ki ima voditelja, ki tudi ne mara kritike in koncepta "človekovih pravic" ne jemlje zelo resno. Zdi se mi kot nevaren razvoj!
Redno naletiš na Tajce, ki kritizirajo, le tega nočejo početi v javnosti, razumljivo, ker preden se zaveš, greš leta za zaprtimi zapahi, medtem ko samo poveš, da imaš drugačno mnenje od vladarja(-ev).
Ja, tudi to je Tajska...
Nikoli ne morete dati pravega odgovora, če živite na Tajskem.
Ne zdi se mi smiselno (nevarno)
Politični sistemi pridejo in gredo. To uči zgodovina. Čeprav sem mnenja, da zahodna parlamentarna demokracija ni prava demokracija, zgodovina kaže, da parlamentarna demokracija uživa široko podporo. Dvomim, da je parlamentarna demokracija šibek sistem. V Evropi se je parlamentarna demokracija po drugi svetovni vojni relativno pozitivno razvila. Prinesel je mir, stabilnost, gospodarsko rast in svobodo. Sedanja gospodarska kriza tega ne spremeni. Ravno nasprotno. Ljudje so postali pozorni na ekscese, da se jih da obravnavati. Nihče ne ve, ali bo demokracija trajala še leta. Toda od vseh političnih sistemov na svetu demokracija ponuja največ jamstev za blaginjo, blaginjo in svobodo. Ta trojica je osnova srečnega človeka.
Po mojem mnenju je avtoritarni sistem vedno obsojen na propad. Avtoritarni režim prej ali slej povzroči zatiranje svoboščin in strah med prebivalci. Prej ali slej se bo ljudstvo temu uprlo, nehote, nato zlonamerno. Poglejte samo arabske države. Žalostno je, da se v eni državi sliši prebivalstvo in se razvijajo zametki demokracije, v drugi (strogo avtoritarni) državi pa se vname uničujoča državljanska vojna.
Glede na trenutno politično situacijo se zdi, da Tajska drsi iz razvijajoče se mlade demokracije v avtoritarni sistem, kakršen je obstajal pred letom 1932. Prayut je (vojaški) človek, ki to v glavnem nadzoruje. Dejstvo, da so politične stranke že leta sprte, tega ne spremeni. Noben narod ni sposoben vzpostaviti demokracije v enem dnevu. To že dolgo počne tudi Nizozemska. Ali pa smo pozabili, da je bila Nizozemska pred drugo svetovno vojno daleč od demokratične? Da je nekdanja kraljica Wilhelmina leta 1948 abdicirala prav zato, ker se je morala odpovedati večini svoje avtoritarne moči?
Tudi tajski kralj se je moral leta 1932 odpovedati svoji avtoritarni oblasti. Tajski kralj zdaj ni več kot simbol. Nima več moči. Toda kjer se je v Evropi moč premaknila z vladarja na ljudi, se je na Tajskem razvila iz novonastajajoče demokracije v trenutno avtoritarno oblast Prayuta.
Včeraj sem se odzval na novico v sredo, 8. aprila, v zvezi s členom 44. Rad bi se skliceval na to. https://www.thailandblog.nl/nieuws-uit-thailand/8-april-2015/
Morda se sliši precej ostro in pragmatično, vendar menim, da si izjava zasluži priznanje.
Waar heeft de parlementaire democratie in Thailand toe geleid? Meer politieke problemen dan iets anders. Mijn persoonlijk aanvoelen bij de huidige premier is dat hij het goed voorheeft en ook dat hij niet echt wil weten van veel tegenwerking. Maar hij bokst op tegen problemen die al jaren aanslepen. Het is wel spijtig dat sommige landen hem de rug toegekeerd hebben en hem bijgevolg rechtstreeks in de armen van politici gejaagd hebben waar sommigen hem wellicht liever niet zien – Rusland en China.
Upam, da bo ta predsednik vlade:
1. izkoreninja korupcijo (kričanje skorumpiranih uradnikov ob najmanjši korupciji)
2. zagotavlja, da bo gospodarstvu šlo bolje
3. in posledično zagotavlja, da se populaciji izboljša
Singapore werd in slechts 1 generatie door haar pas begraven premier op autoritaire wijze van een derde wereld land naar de top van de wereld geleid. Als Singapore dat kan, dan kan Thailand het ook en kan ieder land dat. Daarvoor is een sterke leider nodig en, tot spijt van wie het benijdt, dat is niet echt te verzoenen met sommige vrijheden zoals we die hier in Europa kennen.
Binnen enkele jaren hoop ik naar Thailand te emigreren, en ik stel me de vraag wat er nu na bijna een jaar veranderd is. Hoe ziet het leven er in Thailand nu uit voor de lokale bevolking en voor farangs?
Bruno, postaviš konkretno vprašanje, stalno živim na Tajskem, od državnega udara nisem videl veliko sprememb na Tajskem.
Zvišale so se razne trošarine, poročajo o aretacijah in sojenjih skorumpiranim osebam, včasih se mi zdi, da je tudi to del igre politične moči.
Vem, da še vedno obstaja korupcija na več ravneh, sicer pa iz državnega udara ni veliko opaziti, saj kot oseba, ki živi na Tajskem, seveda berem in poslušam o stvareh, ki se dogajajo po vsej državi, pa če me to veseli ali ne , ne glede na to, ali se strinjam ali ne, berem in slišim, se o tem pogovarjam z drugimi, tudi s Tajci, ampak to je to, na Tajcih je, da uvedejo spremembe, ki se jim zdijo potrebne, skratka kot oseba, ki živi na Tajskem. sam nisem doživel nobenih opaznih sprememb, saj sem bil na Tajskem več let, preden sem se preselil na Tajsko.
Ostani daleč stran od politične dejavnosti in še vedno lahko greš sem, tako kot pred 15 leti, sploh ne razmišljam o odhodu s Tajske.
To je ločeno od zloma evra, ki je povsem druga zgodba, vendar tukaj ni pomembna.
Želim vam uspeh pri vaši emigraciji na Tajsko.
NicoB
Singapurja in Tajske ni mogoče primerjati. Singapurska politična kultura (od nastanka mesta-države) je popolnoma drugačna. Številni politični izrazi (avtoritarna vladavina, demokracija itd.) povzročajo zmedo, ker jih je mogoče konceptualizirati na različne načine.
Nekatere temeljne razlike med Singapurjem in Tajsko so:
1. Birokratska tradicija. Azijske države s konfucijansko tradicijo imajo pogosto močno birokracijo. Izbirni postopek je meritokratski. Torej v Singapurju in na najvišjih položajih na Kitajskem moraš biti dober v tem, kar počneš. Na Tajskem so povezave pogosto bolj pomembne.
2. Pritisnite kotel. Singapur je doživel pritisk brez primere, da bi se razvil kot uspešna neodvisna država. Tajska še nikoli ni doživela takšnega mednarodnega pritiska. Rezultat je več zmešnjave.
3. Odprtost. Singapur je odprl svoja vrata in še vedno je poudarek na uvozu visokokakovostnega znanja. Singapurske študente poučujejo v angleščini. Tajska je bistveno manj odprta in bolj usmerjena v ohranjanje lastne tradicije. Tajska je zato manj dostopna in mednarodna. Vendar so znaki sprememb vidni.
Tajska in Singapur imata rahlo avtokratski vladi. Stabilnost je pomembna za razvoj tajskega gospodarstva. Vendar menim, da je za Tajsko pomembno, da postane birokracija bolj profesionalna. Del tega je postopno izkoreninjenje korupcije. To zahteva spremembo kulture, ki bi lahko trajala vsaj 20 let. Rusija je tudi dober primer države, v kateri se že več kot sto let pritožujejo nad hromečimi učinki korupcije in kjer je korupcija še posebej skrajna. To je zato, ker je korupcija postala sistem. Neodvisen tisk je nepogrešljiv za izkoreninjenje korupcije.
Ustroj v državi je lahko tak, da moraš med manj dobrimi rešitvami izbrati najboljše.
V državi, kot je Tajska, kjer so odnosi med bogato elito in večjo revno večino tako daleč narazen, poleg tega pa velik del prebivalstva ne razume, kaj pomeni prava demokracija, kot jo poznamo, bo tudi v bodoče svobodne volitve, težave so že vidne.
Po mojem mnenju so najpomembnejše stvari, ki jih je treba storiti v prihodnjih letih, med drugim boj proti korupciji, strog nadzor obstoječe zakonodaje, kakovostnejše izobraževanje in dobro nadzorovano gibanje plač, ki je humano. , in seznanjanju prebivalstva s standardi prave demokracije, ki jim je seveda treba dati prednost čim prej, če je le mogoče.
Običajno nisem za avtonomno vlado, ampak za tajsko obliko demokracije, ki jo spremljajo stalni nemiri, pa tudi korupcija ni rešitev.
Avtoritarnost je potrebna za izkoreninjenje korupcije, ker je demokracija prešibka, da bi zadovoljila to potrebo
da se dobro konča.
Ali ni to kot izganjanje hudiča z Beelzebubom?
Ob predpostavki, da ima Prayut dobre namene, menim, da bi bilo obdobje totalitarne vladavine najkrajša pot, da se stvari na Tajskem bistveno spremenijo na bolje.
Vendar … Prayut nima izvedbenih orodij za takšno zamenjavo. Policija, vojska, nacionalne in lokalne vlade so gnile do kosti in zaradi nezmožnosti in volje ne morejo izvajati potrebnih ukrepov ... to bi bilo zmanjšanje samih sebe in njihovi položaji pogosto niso pridobljeni na podlagi njihovih sposobnosti. Številk, podobnih Elliotu Nessu, ki jih potrebuje Prayut, na Tajskem preprosto ni in tako ne pride dlje od nekih nepomembnih dekretov, ki pa so tudi kratkotrajni, kot se vedno znova izkaže.
.
Domnevati, da ima vojak, ki z močjo orožja demokratično izvoljeni vladi in parlamentu odvzame vso politično moč in jo potisne na stran, da bi nato vso oblast prevzel sebi, dobronamerno (oprostite mi ta izraz) zahteva hudič. Vsak, ki ima malo smisla za zgodovino, ve, da se bo Prayut prej ali slej spotaknil in za seboj pustil še več gorja.
Nobena demokracija ni prišla do tega, kar je, brez poskusov in napak. Za vzpostavitev dobre demokratične strukture je potreben čas. Z močjo, ki jo je že imel, bi bilo pametneje uporabiti njegov vpliv za združevanje strank na Tajskem. Ko je pustil politiko ob strani in sam prevzel vso oblast, je Prayut zašel v nemirne vode. Da bi utrdil svojo moč, bo Prayut še naprej omejeval svobodo govora, dokler ne bo več nikogar zaradi strahu pred izražanjem svojega mnenja. Primerov je veliko.
Nekdanji poveljnik vojske je to dobro videl, ko se je po prejšnjem državnem udaru javno opravičil in nakazal, da državni udar ne bo rešil problemov Tajske. Tajska potrebuje vlado nacionalne enotnosti, ki lahko izvaja reforme, ki jih podpirajo ljudje in politiki, in zato lahko računa na široko podporo. Prayut je s svojim državnim udarom izkoristil to priložnost Tajske.
Za začetek se mi zdi Singapur grozljiva dežela brez vsake svobode, Tajska pa kljub fevdalnemu vidiku dokaj obvladljiva. Postopoma pa ugotavljam, da je Tajska še bolj plurokratska, kot sem mislil, in je bila vedno kvazidemokratična
Thaksin wou alleen maar zijn eigen kliek aan de macht krijgen door het arme Noorden “‘brood en spelen” te geven en de corrupte politie aan zijn kant te krijgen. Maar hij had buiten het machtige leger gerekend dat dit niet toestaat en wil dat het land zoals Khun Peter goed ziet 100 jaar terug gaat in bestuur.
Samo pri tem diktatorju gre tudi za moč denarja in zato je upati, da se nekako razvijejo dovolj demokratične sile, da naredijo konec tej avtoritarnosti, ampak kaj. In sploh nisem omenil korupcije. Žalostna sem zaradi moje ljubljene "Svobodne Tajske".
Moderator: Izjava govori o Tajski, ne o Nizozemski.
Države, kot je Tajska, ne morejo pravilno delovati v skladu z demokratičnim modelom, ki ga imamo. Thaksin je bil možat in je uspešno vladal s trdo roko, zdaj pa Prayut, ker je bilo to nujno potrebno, sicer bi stvari končno ušle izpod nadzora. Tajska je bila na robu državljanske vojne in k sreči je Prayut s svojimi možmi prišel pravi čas, da stvari nujno uredijo, kar mu je tudi uspelo. Tiho je in gospodarstvo deluje kot še nikoli z močnim bahtom. Štejejo samo ocene in rezultati, ocena za Prayut pa je solidna 8.