Pred časom smo objavili članek o dodatnih zahtevah za integracijo na Nizozemskem. Zdaj je na voljo več informacij. Rob V je o tem zapisal naslednje.

'Modul trga dela'

1. januarja 2015 bo izpitu o državljanski integraciji na Nizozemskem dodan nov del, in sicer: „Orientacija na nizozemskem trgu dela“. Komponenta izpita „orientacija na nizozemski trg dela“ bo sestavljena iz dveh delov: portfelja in končnega razgovora. Portfolio sestavljajo naloge, v katerih se bo integrator orientiral na trgu dela in katerih rezultate integrator vpisuje na osem kartic, tako imenovanih 'rezultatnih kartic'.

To so kartice, ki obravnavajo teme, povezane z izbiro poklica, poklicnimi priložnostmi, realno poklicno podobo, nizozemsko delovno kulturo, veščinami in usposabljanjem, ki jih nekdo potrebuje za delo na Nizozemskem. S pomočjo portfelja oseba, ki se integrira, naredi karierni načrt, ki ga bo izvajal. Če je portfolio odobren, lahko integrator opravlja izpit za drugi del, ki je zadnji razgovor, na katerem se portfolio obravnava. Tukaj boste našli več informacij o osnutku končnih ciljev modula trga dela.

Vir: www.inburgeren.nl/verižni partnerji/Izpiti/Izpit državljanske integracije/Splošno_integracijski izpit.asp#Novo_integracijski izpit
Več informacij: www.duo.nl/Images/Zaključni pogoji_modul trg dela_tcm7-48277.pdf

Pokroviteljsko

Vsi integratorji morajo torej opraviti ta del, tudi če že imate službo ali ne potrebujete pomoči iz drugih razlogov, kako najti delo tukaj. Če mene vprašate, pokroviteljsko v najboljšem primeru in brez kakršnega koli prilagajanja. Tega ne potrebujejo vsi: partnerji, ki že imajo službo, in tisti, ki imajo partnerja in tu živijo (celo) dolgo. Približno 2/3 družinskih migrantov ima po mojem domačega BP, kar ne pove vsega, je pa pokazatelj, da partnerska migracija ni zastarel stereotip o priseljencih/gastarbajterjih, ki pripeljejo partnerja iz države izvora.

Zdi se, da je to še vedno izhodišče: »patetične uvožene neveste« bodisi (potomcev) gostujočih delavcev ALI domačih moških, ki pripeljejo »klasično žensko« z Vzhoda (Rusija, Tajska, Filipini, …), tako da »imajo brez možnosti, da bi lahko vodili gospodinjstvo. Škoda, če ne spadate v to majhno skupino. Škoda, če imaš opravljen tečaj, hitro najdeš službo tukaj na Nizozemskem, če prideš pol leta živet tukaj, ker tebi in tvojemu partnerju ni več treba delati ali lahko delaš na daljavo.

Tak delovni modul bi lahko preprosto dal na voljo na spletu, tako da bi ga ljudje, ki ga potrebujejo, lahko tam našli. In tisti, ki potrebujejo vodstvo, lahko najdejo tečaj, vendar tega ne vsiljujte ljudem, ki imajo svoje zadeve urejene in tega ne potrebujejo.

Samo žalostna politika, ki ne obravnava resničnih problemov, po nepotrebnem pokroviteljsko gleda na običajne priseljence in dodaja več birokracije in stroškov. Joost ve, kako se to rima na primer z liberalnimi ali socialdemokratskimi vrednotami. Jaz temu pravim populizem.

Rob V

21 odgovorov na “Dodatne integracijske zahteve: 'Poslikava na vrhu'”

  1. Hans van der Horst pravi gor

    Tukaj imamo opravka z novimi pravili za sabotažo mednarodnih odnosov. Obstajale so že v devetdesetih letih. V devetdesetih je Dick van der Lugt nekoč produciral lokalni muzikal, za katerega sem napisal scenarij. Ta element je imel pri tem vlogo. Nenadoma smo izgubili našo koreografinjo, ker partnerja takrat ni mogla spraviti na Nizozemsko. Zato je emigrirala. Uspelo ji je dobiti službo v nizozemskem podjetju v njegovi matični državi. To je bilo leta 1995. V zadnjih petnajstih letih se je ta diverzantska zakonodaja vse bolj izpopolnjevala, a iz zgornjega dela vidimo, da kreativnost Haaga na tem področju ne pozna meja. Kaže, kako se omejen pogled vedno bolj uveljavlja v tej državi in ​​postopoma le neumnost ne pozna meja.

  2. Harry pravi gor

    Celotna "integracijska" zgodba ni nič drugega kot poskus prisiliti "neumne uvožene neveste" iz Berberlanda ali riževih polj v Kambodži, da premagajo oviro izobraževanja. Iz popolne politične korektnosti se vidi, da nekatere uvožene neveste, na primer z doktoratom ali stopnjo manj z magisterijem, res nočejo izgubljati časa z učenjem lokalnega jezika ali nekaterih lokalnih običajev in običajev!
    Ali res verjamete, da se akademik, ki je zaposlen v mednarodnem fizikalnem laboratoriju Philipsa ali drugem mednarodnem inštitutu, želi naučiti nizozemščine? Če polnilnik zalog pri AH ne zna dovolj angleško, da bi vam povedal, kje se nahaja artikl X ali Y? Postanite modrejši.
    Maar ja, een ambtenaar / politicus met verstand ?

  3. Thomas vanden Breul pravi gor

    Veliko kreganja, a vse je odvisno od partnerjevih prihodnjih načrtov glede ustalitve na Nizozemskem in zato deloma po lastni izbiri. Skoraj vsaka država na svetu ima svoje zahteve glede naselitve. Pri tem nismo izjema.
    Kar zadeva portfelj del, ta ni nov in obstaja že vrsto let, prav tako končni intervju, v katerem se postavljajo vprašanja o vsebini portfelja. Za svoj portfelj lahko izbirate med 12 ali 22 komponentami, povezanimi z 1 ali 2 zadnjima razgovoroma. Lahko bi se odločili tudi za družabni/družabni modul (kava pri sosedu ipd.) Razlika je le v tem, da sedaj portfeljsko delo velja za vse.

  4. Jacob pravi gor

    Tukaj postaja vse bolj zoprna dežela, pred 17 leti tukaj z ženo Tajko
    poročila, opravila obvezni integracijski tečaj in s petami prešla čez jarek, nato začela delati, dokler ni prišel razpis za nov takrat prilagojen tečaj, to je bil
    težji in težji od prejšnjega, fino na zagovor, da je žena delala, včasih 6 dni na teden, je prišel odgovor: lahko tudi v nedeljo, to je nagrada za leta dela 6 dni na teden in plačevanje sociale. varnostnih prispevkov, vseeno začela nedeljski tečaj, kjer čez čas učiteljica
    pripomnil, da ni izvedljivo, da bi moja žena zadovoljivo zaključila ta tečaj.
    učitelj bi zahteval odpoved, deloma zato, ker je bila moja žena pozitivna in je vedno prišla pravočasno slediti pouku, se je odločila, da bo to zahtevala od občine iz sočutja, to se je izkazalo za pozitivno
    počaščena, na podlagi nizke učljivosti pa je bilo napovedano, da bo možnost nizozemskega potnega lista postala težja, saj zdaj živi na Nizozemskem od februarja 1998, to ni več problem, vendar ne več cenim nizozemski potni list Odhajamo, adijo otroški vrt.

  5. jerk pravi gor

    Dit is Nederland op z,n best . Mensen uit Polen ,Bulgarije enz. kunnen hier werken. Ze kennen Nederland niet de taal niet maar kunnen hier zo wel werken . Het is dan wel heeeeel raar als,dat wel kan . Maar als iemand hier dan ook nog garant staat voor een Thaise kan niks meer . Met de taal en kennis van Nederland heeft het eigelijk niks te maken . Gr Tjerk,

  6. Johannes pravi gor

    Het is om niet goed van te worden………Ze weten niet meer waar ze ’t moeten zoeken.
    Počasi bi se moralo sramovati svojega pepela, če ji moraš povedati, da mora ona s svojim (resda) tajskim univerzitetnim ozadjem prenašati te "civilizacijske peripetije".
    Včasih sem bil TAKO ponosen, da sem rekel "sem iz Nizozemske".

  7. Daniel pravi gor

    Rad bi videl odziv, če bi tudi Tajska uvedla tečaj državljanske integracije za tujce.

    • Cornelis pravi gor

      Vsaj Nizozemska še ponuja možnost stalnega prebivališča, za razliko od Tajske………..

      • chris pravi gor

        Dragi Cornelius,
        To ni res. Vsako leto sorazmerno majhno število tujcev izpolnjuje pogoje za „stalno prebivanje“. Sam tu poznam dva Nizozemca, ki to imata in se zato nimata več ukvarjati z vizami in 90-dnevnimi poročili. Najvišja stopnja je naturalizacija, torej tajski potni list. Moj angleški kolega Jonathan ima britanski in tajski potni list.

    • ruud pravi gor

      Za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje morate znati razumeti in govoriti tajsko.
      Tudi Tajska ima torej svojo obliko integracije.
      Vendar vas bo branje in pisanje šokiralo.
      (še vedno?)

  8. Težko pravi gor

    Mislim, da to ni zadeva Nizozemske, tudi če gre za "patetično nevesto iz uvoza". Edina zahteva, ki jo je mogoče postaviti, je, da gre za dejansko poroko in ne za navidezno poroko. Ali nekdo že obvlada jezik in kulturo, ni pomembno. Skozi stoletja je bila Nizozemska dežela, kamor so ljudje prihajali od daleč. Amsterdam je postal velik šele, ko so se premožni trgovci iz Antwerpna želeli izogniti davčnemu bremenu Filipa II. in so poiskali zatočišče severneje. Takrat je bila razdalja med Antwerpnom in Amsterdamom velika. Lahko pa si predstavljam, da morajo "novi" Nizozemci najprej živeti na Nizozemskem potrebna leta, preden jim je dovoljeno uporabljati določene socialne sheme (če je katera od teh še na voljo).

    Po mojem mnenju Nizozemska vodi politiko, ki zagotavlja samo to, da Nenizozemci z nekaj duha, znanja in/ali veščin raje poiščejo druga mesta. Poleg tega nisem tako prepričan, da bodo nadarjeni dobri Nizozemci, ki bi jih Nizozemska morala obdržati, dejansko ostali tam. Doma in v šoli so se naučili nizozemščine (pravilno ali ne), a jih je potem kar nekaj raje nadaljevalo študij drugje in se nikoli več vrnili. So tudi tisti (seveda zdaj, ko službe na Nizozemskem niso takoj na voljo), ki se po študiju preselijo v druge države. To jamo imajo. Med lanskoletno razpravo o dvojnem potnem listu se je eeami zelo jasno izrazil. Predvsem skupina visoko izobraženih Nizozemcev, ki živijo in delajo v ZDA, je opravila veliko delo pri lobiranju v Haagu glede tega vprašanja. Vsakič, ko sem kaj prebrala o tem, je šlo za nizozemskega Američana (dva potna lista), ki je bil poročen z Američanom. Morda se bosta nekoč vrnila na Nizozemsko, a se bojim, da se bo to zgodilo šele po koncu kariere. Kar zadeva njihova delovna leta, ima Nizozemska malo koristi od njihovih talentov. Spomnimo se tudi afere okoli Heleen Mees, ki naj bi 'zalezovala' vrhunskega ekonomista Buiterja. Oba delata (ur.) in za ameriške organizacije v ZDA (Univerza New York oziroma Citi Bank). Seveda v svojih primerih govorim o ljudeh, ki naredijo nekaj posebnega in "to je uspelo". So zanimivi. Mislim pa, da ni omejeno na to skupino. Le o drugih je v časopisu manj. Vsaj v Aziji jih poznam kar nekaj. Nizozemska bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da obdrži ljudi z duhom, znanjem in/ali veščinami ali spodbudi njihov prihod od zunaj. Sledila bosta nizozemski jezik in kultura.

  9. Robert Jansen pravi gor

    Moderator: Preveč posploševanja.

  10. Rob V. pravi gor

    Het wrange is dat door al die strengere regels je niet alleen veel fatsoenlijke burgers treft en het ofwel onmogelijk of lastig en duur maakt, maar dat met strenge regels de mensen die eenmaal binnen zijn niet snel weer zullen vertrekken. Je weet immers maar nooit of je nog terug kan keren. Je kan dus maar beter serieus overwegen te naturaliseren om zeker te zijn dat je in de toekomst niet weer met achterlijke migratie of integratie wetgeving te dien krijgt. Het tegenovergestelde: soepeltjes visa en verblijfspapieren met in eerste instantie nagenoeg volledige uitsluiting tot het sociaal stelsel, zit er niet in. Je zou het aan de mensen zelf over kunnen laten of er behoefte is aan een arbeids of taal cursus, moet jij toch zelf weten als je verder niemand economisch of sociaal tot last bent? Als je een referent (partner) hebt , moet dat toch kunnen? Arbeidsmigratie ligt moeilijker, dat geheel open gooien kan slecht zijn voor sectoren (denk aan voor een habbekrats op het land of in de kas werken). Maar gezinsmigratie heeft toch geen drukkende werking, al helemaal niet in de aantallen waarin het gebeurd (16-18 duizend per jaar import maar er vertrekken er ook jaarlijks een stuk of wat). Stok achter de deur voor hen die ontsporen, mensen het verder zelf laten uitzoeken, als je maar zelf redzaam bent.

  11. theos pravi gor

    Kakšna žalostna zmešnjava v tej NL, če ne bi bilo tako žalostno, bi se smejal na ves glas.
    Moj sin in hči imata tajsko in nizozemsko državljanstvo, nizozemski potni list in sta registrirana pri mestni hiši v Haagu. Lahko zaprosi za nizozemski rojstni list in ga prejme. Nikoli nisem bil na Nizozemskem in zdaj, ko prihaja, ne govorim niti besede nizozemsko. Kaj mislita, da bosta naredila glede tega, če bosta ta dva kdaj šla na Nizozemsko? Ne potrebujejo vizuma.

  12. Jack G. pravi gor

    Ko sem na Tajskem, pogosto dobivam vprašanja o strogih zahtevah Nizozemske. Tajskemu m/ž, ki je noro zaljubljen v Nizozemca, daje veliko negotovosti. Če potem poslušaš zgodbe o Švedski, potem je v primerjavi z Nizozemsko mačji kašelj. Pogosto dobivam tudi vprašanja o nizozemskih moških, ki morajo plačevati preživnino bivši in za otroke. Ali ni to res? To je izgovor, kajne?

    • ruud pravi gor

      Na Tajskem obstaja tudi preživnina.
      Za to moraš iti na sodišče.
      Toda pogosto ljudje raje nimajo več opravka z bivšim partnerjem.
      Običajno zaradi zlorabe v zakonu.
      Poleg tega se pri boljših ločitvah otroci pogosto delijo ali oddajo starim staršem.
      Očitno imajo tudi otroci velik vpliv na odločitev, s kom bodo vzgajani.

    • Patrick pravi gor

      Kolikor razumem – in to bi bile številke iz leta 2012 – je Švedska država z največ zavrnitvami turističnih vizumov doslej, s približno 12,5 %. Sledi Belgija z 11,8 %. Če se prav spomnim, Francija zaključuje seznam z le 1,5 % zavrnitvami. Torej govorim o turističnih vizah.

      • Rob V. pravi gor

        Te številke (schengenski vizum za Tajsko) so približno točne, o tem pišem članek, v nekaterih državah je odstotek zavrnitev za leto 2013 celo pod 1%. Najdete jih na spletni strani EU. Toda te številke veljajo za vizume tipa C. Vizum D (vstop za ustanovitev) ni zajet. Navedene številke torej malo povedo o imigracijski politiki ali težavnosti (možnosti sprejema), kaj šele o zakonodaji glede integracije. Ne bi vedel, kako strogi ali prilagodljivi so Švedi glede družinskih migracij in s kakšnimi pravicami, obveznostmi in ugodnostmi se moraš soočati kot Šved s tajskim partnerjem. Švedska je na splošno znana kot zelo socialna, toda ali to velja tudi za družinske migracije in integracijo?

        • Jack G. pravi gor

          Tudi s Švedom se težko spuščam v razpravo. Ne vem, kakšne zanke se lahko pojavijo tam. Vendar to jemljejo kot nekaj, kar morajo narediti. Sam vidim na Nizozemskem preveč ovir, da bi se prepustila tujemu ljubimcu. Z zanimanjem pričakujem Robove nadaljnje prispevke o tem.

  13. Patrick pravi gor

    Nizozemska je glede migracij prav tako patetična kot Belgija. Mogoče celo malo bolj žalostno. Vedno se držim "vsi pripadajo svetu in svet pripada vsem". S tem mislim, da bi moral imeti vsak pravico, da se naseli, kjer hoče. To, da ljudje nimajo avtomatsko dostopa do socialnih sistemov, za katere domorodci sami plačujejo, se mi zdi spet normalno. Toda namerno uničevanje mešanih odnosov seže zelo daleč v zasebnost vpletenih in je po mojem mnenju celo norčevanje iz človekovih pravic.

    • ruud pravi gor

      Moderator: Prosim, ne klepetajte.


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran