Tajski oddelek za nadzor onesnaževanja (PCD) je izdal nujno opozorilo o nevarno visokih ravneh delcev PM2.5 v zraku, ki trenutno prizadenejo 20 provinc v državi. Obvestilo poudarja potrebo po takojšnjem ukrepanju za reševanje resne krize kakovosti zraka, ki predstavlja veliko tveganje za zdravje milijonov prebivalcev.

Province z visoko stopnjo pripravljenosti ne vključujejo le večjih mestnih središč, kot so Bangkok, Pathum Thani in Nonthaburi, ampak tudi večja industrijska območja, kot sta Samut Prakan in Samut Sakhon. Ta območja so še posebej ranljiva zaradi visoke koncentracije industrijskih dejavnosti in prometa, kar povzroča povečano onesnaženost zraka.

PCD je v izjavi predlagal vrsto ukrepov za boj proti naraščajoči ravni onesnaženosti zraka. Ti ukrepi vključujejo strog nadzor nad industrijskimi emisijami, izboljšave pri upravljanju prometa za zmanjšanje onesnaževanja vozil in večjo zavezanost kampanjam ozaveščanja. Agencija poudarja tudi pomen sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem za učinkovito spopadanje s to okoljsko krizo.

Kot odgovor na to krizo je vlada hitro ukrepala z mobilizacijo lokalnih vlad, da uveljavijo ukrepe proti onesnaževanju. Posebna pozornost je namenjena območjem, ki so v preteklosti trpela zaradi visoke stopnje onesnaženosti zraka, kot so Bangkok in sosednje province. Vlada prav tako spodbuja uporabo alternativnih in čistejših oblik prevoza ter izvaja strožji nadzor nad vozili, ki prispevajo k onesnaženosti zraka.

Za najnovejše informacije o kakovosti zraka in ravneh PM2.5 na Tajskem lahko prebivalci in obiskovalci obiščejo spletno stran www.pm25.gistda.or.th. To spletno mesto ponuja posodobljene podatke in nasvete za zaščito javnosti pred zdravstvenimi tveganji zaradi onesnaženega zraka.

19 odgovorov na "Znova zelo strupen zrak v 20 provincah na Tajskem"

  1. René pravi gor

    http://www.pm25.gistda.or.th
    Strežnika ni mogoče najti

    https://pm25.gistda.or.th/
    strežnik najden

  2. Ari pravi gor

    Letna novica...z istimi praznimi obljubami.
    Koliko let še moramo to prebrati, preden bomo dejansko ukrepali?!

  3. Nicky pravi gor

    In kmalu bo na severu spet veliko gorelo. Ker ti revni kmetje nimajo izbire. Živimo med riževimi polji in imamo zato več kmetov kot sosedov. En kmet pogori, ker je prelen, da bi uporabil alternativno metodo. In poškropil s strupom prek drona. Drugi kmet ne kuri (na našo željo), škropi ročno in se zelo trudi na svoji zemlji in ima tudi pridelek dvakrat letno. Obe parceli sta primerljivi. Odvisno je le od tega, kaj želite za okolje in svoje zdravje.

    • chris pravi gor

      Ti revni kmetje sicer imajo izbiro, a ne poznajo alternativ ali so preleni.
      Tukaj v Udonu kmetje kosijo in zbirajo odmrlo travo ter jo prodajajo kot živalsko krmo.

      • Nicky pravi gor

        tako pravim. Eden je prelen, da bi hodil naokoli.
        Mimogrede, kmetje vedno pridejo k nam pokosit travo. Tako enostavno. Ni nam treba kositi

        • Frite pravi gor

          Leni pridelovalci riža? Ti pridelovalci riža delajo veliko več kot povprečna nizozemska okoljska podgana. In za to so veliko manj plačani. Kar sem prebral v tej temi, kaže na strašno nizozemsko aroganco. Razumem, da ima tajski pridelovalec riža druge prednostne naloge kot okolje.

          • Nicky pravi gor

            Kot sem že napisal, naš kmet je priden brez požarov, drugi pa len. In gre tudi za njegovo lastno zdravje. In večina ljudi tega noče razumeti.
            Mimogrede, nisem Nizozemka

          • chris pravi gor

            Ja, lenuh. Leni, da bi razmišljali o drugih načinih reševanja strnišča riža. Prelen, da bi razmišljal o posledicah sežiga stvari. Najbolje je samo delati tisto, kar vsi drugi počnejo že desetletja.
            Mimogrede, večina pridelovalcev riža je hobi kmetov. Del pridelka prodajo kupcu, del pa obdržijo za lastno porabo. Vsi imajo dohodek na strani.V vasi kjer živim so 'bogati in revni' hobi kmetje. Bogati kmetje imajo dohodke od svojih otrok, ki delajo, in od priložnostnih del, revni kmetje nimajo nič od tega.

          • Geert Scholliers pravi gor

            res dragi Frits,
            Tisti kmetje niso nič bolj leni kot v Belgiji ali na Nizozemskem! In kot pravite, njihove prioritete so bolj preživetje kot okoljski standardi. Če bi vladala nova mlada politična generacija, kot je Move Forward, bi se to morda spremenilo.

  4. William-Korat pravi gor

    Postavitev izgleda zelo dobro [jasno], žal je ne morem dobiti v angleščini.

    https://pm25.gistda.or.th/

    Sam ga uporabljam že leta https://www.iqair.com/th-en/ in ja, na mnogih lokacijah ni dobro.

    • Michiel pravi gor

      Ko odprete stran v brskalniku Edge, dobim sporočilo »Translate from Thai?« Nato lahko izberete jezik po svoji izbiri. Stran je potem lahko berljiva.

  5. JoJo pravi gor

    Tukaj je še ena dobra spletna stran, ki prikazuje meritve kakovosti zraka na Tajskem.

    https://www.iqair.com/th-en/air-quality-map?lat=12.57065&lng=99.95876&zoomLevel=10&placeId=5bac905a24b967f0b5308c88

    • khun moo pravi gor

      Uporabno spletno mesto.
      Pravzaprav skoraj nikjer na Tajskem ni dobre kakovosti zraka.

  6. John Chiang Rai pravi gor

    V naši vasi, oziroma tam, kjer ima hišo moja žena, je že leta dobro urejen odvoz smeti.
    Toda tudi v času tako imenovane kurilne sezone vaščani še naprej tiho kurijo kurjavo.
    Navsezadnje so to storili že njihovi starši, stari starši in prapradedki in zdi se, da se nikoli niso mogli naučiti ideje, da zdaj živimo v vedno večjem onesnaženju z naraščajočim uličnim prometom, letalskim prometom in pretirano uporabo plastike in plastike. .
    Ne, s sežiganjem hišnih in vrtnih odpadkov naj se nadaljuje, tudi če je nekdo pravkar obesil oprano perilo.
    Ustvarjanje kompostnega mesta, ki zagotavlja tudi dobro prst, očitno ni znano ali vključuje preveč dela, zato se ga lotite.
    Dokaz, da ga mnogi ne razumejo, je vsakoletna postavitev majhnega vodnega topa v Chiang Maiju pri vratih Tapea.
    Več let je velik del prebivalcev Chiang Maia trdil, da lahko ta iskrica resnično nekaj naredi glede ogromnega onesnaženja zraka.
    Onesnaženost zraka, ki dokazano povzroča pljučnega raka pri mnogih ljudeh in je še vedno sporna.

  7. hans songkhla pravi gor

    Kot se je izkazalo, ostaja država v razvoju s primitivnim prebivalstvom marsikje. Enkrat sem bil na severu v takem obdobju. Bilo je zadnjič, bilo je nemogoče. Samo živel boš tam

  8. René pravi gor

    Na spletni strani https://www.iqair.com/world-air-quality-ranking Bishkek Kirgizija ima dokaj ugodno vrednost 52. Minilo je že nekaj časa, leta 2002 pa sem bil tam nekaj mesecev in takrat je bilo zelo slabo stanje. Smog je bil očitno povsod zaradi slabega goriva in motorjev z notranjim izgorevanjem motornih vozil ter kupov zažganih smeti povsod, tudi v mestu. Mogoče je tega zdaj manj, vendar dvomim o teh informacijah preko omenjenih strani.
    Op https://pm25.gistda.or.th/ Isaan in severozahodno Tajsko (Chiang Mai) vidim kot precej čista. Predvsem slednje me vzbuja dvom o pravilnosti.
    Nekoliko nenavadna je tudi dokaj ostra ločitev modre od rumeno/oranžne na jugu pri Prachuap Khiri Khanu.

    • Nicky pravi gor

      Trenutno je še čisto čisto. Stara riževa polja so že preteklost, povsod spet raste. Torej nekaj časa brez požarov

  9. Rob V. pravi gor

    Če bi Tajska uporabljala enake standarde kot Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ne bi bila dovolj čista nikjer v državi, razen morda na nekaj mestih, daleč od vsega. Na interaktivnem zemljevidu so tu in tam vrednosti 12-15 µg/m3, WHO pa navaja, da: »letne povprečne koncentracije PM2,5 ne smejo preseči 5 µg/m3. In povprečna izpostavljenost v 24-urnem obdobju, 3-4 dni na leto, ne sme preseči 15 µg/m3”.

    Večina provinc kaže vrednosti 50-60-70-80 (in več) µg/m3, kar je precej nad standardom WHO 5 µg/m37.5. Tajski najvišji standard XNUMX µg/m³ že zdaj ni dosežen, zato je mednarodni standard popolnoma nedosegljiv. Zelo žalostno.

    • William-Korat pravi gor

      Od 110 večjih mest po svetu jih 10 dosega to, manj kot 15 µg/m³.
      Več kot polovica ima več kot 50 µg/m³ [iqair.com]
      WHO ponuja znanstvene številke, ki so v resnici daleč od vidnih.
      Tajski standard bi bil že dobrodošlo darilo, običajno je za točko ali 20 µg/m³ višji.
      Nekaj, s čimer si tudi 'zahod' seveda nedolžno umiva roke, s staro tovarno na svetu in novo za vogalom.
      In okoli njega peščica držav, ki dišijo po blaginji.
      Sumim, da bo trajalo nadaljnjih 20 do 30 let.


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran