Poplave zaradi dežja v Bangkoku

Avtor uredništva
Objavljeno v Novice iz Tajske
Tags: , ,
17 maja 2017

Včeraj zjutraj se je ponovilo: po nočnem močnem deževju so bile poplavljene ulice v Bangkoku, kar je povzročilo dolge prometne zastoje.

Promet je obstal na cesti Pracha Ruen. V Soi Ramkhamhaeng 21 je bila voda visoka 30 cm. Lat Phrao 64 ni bil dostopen za majhna vozila. Šola v kraju Wang Thong Lor je začasno zaprla svoja vrata zaradi poplave pred njo.

Tajska meteorološka služba za danes in jutri napoveduje več dežja v delih severnega in osrednjega dela. Več kot 70 odstotkov Bangkoka in sosednjih provinc bo doživelo močno deževje.

Vir: Bangkok Post

14 odgovorov na “Poplave zaradi dežja v Bangkoku”

  1. ruud pravi gor

    Morda bi lahko v reki pred Bangkokom zgradili zapornico, ki bi zmanjšala pretok rečne vode.
    Takrat je gladina reke v Bangkoku nekoliko nižja in se voda lažje črpa.
    Vsaj predvidevam, da ne dežuje pretirano po vsej državi hkrati, tako da ima tudi reka najvišjo gladino, ko dežuje v Bangkoku.

    S to zaporo bi lahko zadržali reko med zgornjo in spodnjo mejo.

    Z bratom te zapore na morski strani Bangkoka bi lahko tudi zagotovili, da v času suše rečna voda ne odteče prehitro in da morska voda ne pride zlahka v notranjost.

    Ni nujno, da so to zapore, ki se popolnoma zaprejo, temveč uravnavajo tok tako, da ožijo reko.

    • Jacques pravi gor

      O tem se je našlo že kar nekaj strokovnjakov s tega področja. Enako velja za načrt za izgradnjo velikega jezera severno od Bangkoka, da bi regulirali vodne tokove. Bangkok je seveda prizadet zaradi estuarija in močvirja ter nizko ležečega terena. Skratka, veliko vode. Samo poglejte Samut Pragarn, ki je vsako leto večinoma pod vodo. Mislim, da ni jasne politike in odločnega ukrepanja. Seveda gre za precejšnje stroške in glede na denarne tokove, ki so že namenjeni za druge namene, je zelo vprašljivo, ali bo prišlo do pravilnega in hitrega pristopa. Kdo ima prednost, včasih pomislim. In da ostanem v mislih nekaterih na tem blogu, tudi vsa ta voda ima svoj čar in res pripada Bangkoku. Ne bi smeli želeti spremeniti vsega, kajne? Poglejte, kako lepe fotografije.

  2. rentnik pravi gor

    Zamisel o ključavnicah se zdi zelo dobra zamisel, na katero še nihče ni pomislil. Upajmo samo, da bodo kaj storili glede tega. Toda voda, ki povzroča nadlogo, ne prihaja samo iz reke. Če bi le bilo tako preprosto, bi že zdavnaj obstajala rešitev. S tem problemom se ne ukvarjajo samo Tajci. Pred nekaj meseci sem prebral, da je bil na voljo proračun za skupino nizozemskih strokovnjakov, ki preučujejo reko Mekong. Tako kot številna mesta po svetu je bil tudi Bangkok zgrajen na napačnem mestu, ko ljudje niso mogli predvideti, kaj bo naredilo podnebje. Ko je enkrat na napačnem mestu, se glede tega ne da več storiti in počakati, da se podnebje spet spremeni in se morska gladina zniža, dežja zmanjša itd.

    • ruud pravi gor

      Ko je bil Bangkok zgrajen, ni bil na napačnem mestu.
      Na reki in blizu morja.
      S pretežno lesenimi hišami.
      Težave so se začele šele, ko so začeli graditi betonske zgradbe in ceste ter začeli izkopavati iz reke, zaradi česar so se tla pod Bangkokom počasi pogrezala in nadomestila izkopano rečno zemljo.

  3. Damy pravi gor

    Druga rešitev bi bila, da se vodnjaki očistijo in/ali očistijo in da se to počne še naprej.

  4. Arthur pravi gor

    Tu v Chiang Maiu že 2 dni neprekinjeno dežuje. Vreme na Nizozemskem je trenutno toplejše in boljše kot pri nas. Ni problema, ostanite nekaj dni v hiši in opravite nekaj zamudnega dela.

  5. KLAUS HARDER pravi gor

    Ik ben een leek, ik doe dus een leken-opmerking. Een European met bouwkundig verstand heeft eens foto’s gepubliceerd van de bouw-afval rommel overgebleven van de renovatie van de Jomtien Beachroad promenade, waar de waterafvoer-kanalen vol mee zitten …. met de opmerking in Europa zou een aannemer hier de gevangenis voor ingaan. Geen wonder dat Beachroad onderloopt als de afvoerkanalen verstopt zijn. Hoe zit het met de afvoer kanalen in de rest van het land, worden die wel onderhouden en regelmatig schoongemaakt. None of my business, gewoon een opmerking, ik heb ook geen last van overstromingen. Ik ben zelf een keer ” overvallen ” in een kleine zijstraat van Walking Street door een super zware regenbui, gewoon schuilen. In 1e instantie zie je dat het regenwater goed wordt afgevoerd ….. maar na plus/min 10 minuten zijn alle afvoer-roosters in de straat geblokkeerd door de plastic-rommel in de straat, hoofdzakelijk plastic tasjes/tassen en rommel van fastfood ketens. Zodra alle roosters geblokkeerd zijn, stijgt het water in Een Mum Van Tijd, verbazingwekkend snel. Heb daar nog hele mooie actie-foto’s van kunnen maken. Stel dat men hier eens op zou letten, het schoon houden van de straten en onderhoud/schoonmaken van de onderaardse afvoer-kanalen ? Zo maar een idee …… van een eenvoudige toerist/leek.

  6. walter pravi gor

    Na Nizozemskem zagotovo ni topleje kot pri nas (34C) in zadnja 2 dni je v Isaanu deževalo, vendar predvsem ponoči. Ja in veste, da ima Tajska deževno sezono in uživajte v njej.
    Teptanje po lužah s hčerko in igranje z nabrano vodo, vsi otroci pa se pridružijo tistemu noremu Farangu.

  7. theos pravi gor

    Je deževna doba in takrat ob močnem deževju vse poplavi. Vedno je bil in vedno bo tukaj. Naj te to ne skrbi. Kaj storiti glede tega? ha, ha, ha! Eden je spil kozarec, eden se polulal in vse je ostalo kot je bilo. Zabavajte se z njim.

  8. teodor pravi gor

    Zdaj se spet začenjajo poplave in čez 6 mesecev bomo imeli sušo, torej pomanjkanje vode.
    TAKO JE ŽE LETA in se ne bo spremenilo.
    Nizozemska je že pred 10 leti ponudila pomoč, da bi naredili nekaj na področju upravljanja z vodami, a ni bilo potrebno, rešili bi sami. Glej rezultat

  9. TheoB pravi gor

    Tudi sam sem v tej zadevi le laik, a glede na to, da zaenkrat še ni odgovora strokovnjaka, želim prevetriti svoje stališče.
    Bangkok je večinoma zgrajen (plava) na močvirnih tleh. Zaradi velike gostote stavb in črpanja vode iz te prsti se Bangkok pogreza 7,5 – 10 cm na leto(!). In potem sploh nismo omenili dviga morske gladine zaradi globalnega segrevanja.
    Kar mesto torej potrebuje, so načrti za (milijarde dolarjev vredna) infrastrukturna dela, ki bodo zagotovila, da ne bo trajno potopljeno v (morsko) vodo. Doslej nisem slišal še ničesar o tem. Gospodarska škoda očitno še ni dovolj velika ali, kar je še huje, ljudje se ne zavedajo, da gospodarstvo trpi zaradi vsakoletnih poplav.

    Globalno segrevanje tudi poskrbi, da se ekstremi (dež, suša in podobno) pojavljajo pogosteje, intenzivneje in dlje.
    Nekaj ​​zapornic je po mojem mnenju premalo, da mesta ne bi zalila voda s severa. Mislim bolj na prelivna območja in/ali zadrževalnike v zgornjih tokovih rek. Ubijete dve muhi na en mah: zbiranje odvečne vode v mokri sezoni in rezervoarje v sušni sezoni.
    Prebral sem, da vlada pod Bangkokom gradi 12 ogromnih tunelov za hitro odvajanje odvečne vode. Škoda vse te (pitne) vode, če se tako izrazim. Še posebej, če upoštevamo, da je v zadnjih letih oskrba z vodo ob koncu sušnega obdobja redno zahtevala racioniranje.
    Za odvod padavinske vode, ki je padla na lokacijo, je seveda zelo pomembno, da obstoječo drenažo (predvsem plastičnih odpadkov) ne očistimo.

    Vsakoletne poplave ulic Bangkoka so morda prijetne za turiste, a po mojem mnenju ne odtehtajo (gospodarske) škode, ki jo povzročijo.

  10. Fransamsterdam pravi gor

    Zanimivo je, da se tukaj redno razpravlja o ključavnicah.
    Pričakovali bi, da Nizozemci, laiki ali ne, vedo, kaj je namen ključavnice. Običajno zgradite zapornico v kanalu, da ohranite razliko v vodni gladini med dvema rekama, ki ju kanal povezuje, medtem ko je kanal še vedno ploven.
    Če nameravate vplivati ​​na višino vode naravnega vodotoka, običajno reke, se temu reče jez.
    Zato imate akumulacije, ne pa tudi zapornih jezer.
    Na primer, imamo zapornice Beatrix pri Vreeswijku (Nieuwegein) v kanalu Amsterdam-Ren in jez pri Hagesteinu v reki Lek.
    V Bangkoku je deloma težava v dovajanju prevelike količine vode skozi reko(e) v določenih obdobjih, tako da bi lahko začeli razmišljati o jezu.
    Mnogi poznajo na primer rezervoarje iz Nemčije, ki so bili zgrajeni z namenom pridobivanja električne energije. Osupljivo je, da se nahajajo v goratem območju, tako da je jez lahko zelo visok, tako da je treba žrtvovati razmeroma malo kopnega za veliko količino.
    Če bi želeli zgraditi rezervoar z veliko kapaciteto na ravnem območju, kot je na primer na Nizozemskem ali v okolici Bangkoka, bi to šlo na račun veliko večje površine, tako da dejansko ni realna možnost, razen če voda jim je res do ust .
    2 cm na leto

    • RonnyLatPhrao pravi gor

      Pravzaprav pretok nadzirajo pregradne palice. V starih časih ste po novicah lahko izvedeli, koliko pregradnih rešetk je bilo odprtih pri določenem jezu. Ne vem, če se to še omenja.

  11. Označi pravi gor

    Tajska je v zadnjem stoletju zgradila veliko in zelo velikih rezervoarjev. To velja tudi za porečja, ki napajajo Chao Phraya. (Ping, Wang, Yom, Nan) Nekatere konstrukcije so zelo posebne. Jez Sirikit je na primer jez redke količine.

    Stoletja preden smo razvili tehnike upravljanja z vodo za namakanje in odvodnjavanje v zahodni Evropi, so jih uporabljali na (nekdanji) Tajski.

    Padavine na Tajskem in Nizozemskem, požirek pijače naredi razliko. Referenčni okvir je popolnoma drugačen.

    Tajska razumljivo ne čaka na farrang modrost, ki se začne s "primerjavami jabolk in limon".


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran