Ministrstvo za okolje želi delati na ocenjenem milijonu ton, ki vsako leto izginejo v morje. Oddelek za morske in obalne vire je dobil nalogo, da naredi popis in prouči posledice majhnih plastičnih delcev na ekološki sistem, tako imenovano plastično juho.

23 obalnih provinc predstavlja 10 milijonov ton odpadkov na dan, od tega jih polovico predelajo slabo delujoči sistemi za ravnanje z odpadki, 1 milijon ton pa jih odvržejo v morje.

Najboljši način za boj proti temu je zmanjšanje toka odpadkov na kopnem, tako da manj odpadkov konča v morju, pravi stalni sekretar ministrstva Wijarn.

Tajska po vsem svetu velja za enega največjih onesnaževalcev na svetu, takoj za Kitajsko, Indonezijo, Filipini, Vietnamom in Šrilanko. Odpadki so sestavljeni iz 15 odstotkov plastike, 7 odstotkov slamic in 5 odstotkov cigaretnih ogorkov.

Morski odpadki so drugi vodilni vzrok pogina rib. Vsako leto umre 150 morskih želv, 100 kitov in delfinov ter 12 dolgonov, predvsem zaradi uživanja plastike.

Vir: Bangkok Post

23 odzivov na “Tajska odvrže 1 milijon ton odpadkov v morje in je ena največjih onesnaževalk na svetu”

  1. Bert pravi gor

    Mislim, da bo cel kulturni šok, če Tajci ne bodo več dobili slamice za pijačo. Tudi v restavracijah dobiš slamico v kozarec. Tajskega se nisem mogel dobro oprati 🙂

  2. Frank Kramer pravi gor

    Ne glede na obseg članka, a gre za milijon ton na dan ali na leto? Naslov in besedilo si nasprotujeta v 364 milijonih ton.

    • Kan Peter pravi gor

      Ja, članek je malo nejasen. Mislim, da bi moralo biti vsako leto. Kasneje pa se zdi, da gre za številke na dan.
      Tukaj vir: https://www.bangkokpost.com/news/general/1318643/ministry-plans-road-map-for-marine-waste-control

      • Francois Nang Lae pravi gor

        10 milijonov ton je več kot 140 kilogramov na Tajca. Ker gre le za prebivalce obmorskih pokrajin, je ta številka še večja. Zato se mi zdi vsakodnevno. A tudi če na leto, je seveda veliko preveč.

        • Wilmus pravi gor

          En wat is het dan per toerist en de farang die hier ook permanent wonen ?

  3. Fransamsterdam pravi gor

    23 obalnih provinc predstavlja 10 milijonov (10^7) ton odpadkov na dan. To je 10 milijard (10^10) kilogramov, 10 bilijonov (10^13) gramov
    5 % tega sestavljajo cigaretni ogorki, torej 10 trilijonov / 20 = 500 milijard gramov.
    Naj visoko ocenim težo 1 cigaretnega ogorka in jo enačim z 1 gramom.
    To je 500 milijard riti na dan.
    500 milijard, ki si jih deli celotno 66-milijonsko tajsko prebivalstvo (torej ne samo obalne province), je že več kot 8000 cigaret na dan na osebo.
    Zaključek: Tukaj nekaj ni v redu.
    Verjetno bi povsod, kjer piše "na dan", moralo biti "na leto". Tudi v naslovu.

    • Kan Peter pravi gor

      Bangkok Post se ne odlikuje vedno po jasnosti in pogosto vsebuje napake. Še posebej pri številkah. Mislim, da bo vsako leto.

      • l.majhna velikost pravi gor

        Matematika ni močna stran Tajske.

  4. Khan Yan pravi gor

    Het is werkelijk onvoorstelbaar hoe Thai met hun afval omgaan…Langs de kant van de weg zie je massa’s lege verpakkingen liggen…ook daar waar om de 50 meter een afvalton staat, maar neen, gewoon laten vallen! De Gold Coast nabij Koh Samet, da’s ook een ramp als je ziet wat daar aanspoelt. Er zou een contract bestaan om het afval van Koh Samet per boot aan land te brengen. Alles wordt netjes aan boord genomen maar evenzo in zee gedumpt alvorens het vasteland te bereiken. Het is bedroevend te zien hoe de Thai hun eigen mooie land zo naar de vaantjes helpen. Ik kom reeds lang in Thailand en vertoef de laatste 2 jaar in eenzelfde dorpje…Wat had je gedacht?…Elke dag veeg ik de straat schoon, veel verder als mijn deeltje…bekers…pampers…eetafval…Nu beginnen sommige Thai mijn voorbeeld te volgen, helaas niet allen…Er zijn nog steeds huizen waar je om hygiënische reden zelfs niet tot in de voortuin zou willen komen.
    Upam, da mi bo nekoč uspelo doživeti spodobno vas, vendar se bojim, da bo to ostalo prazno upanje ...

    • jm pravi gor

      samo sežigajo svoje smeti na ulici.
      Poznam se v Krabiju, lepa plaža in masažne koče.
      poglej za tistimi kočami ali pojdi in opravi svoje potrebe.
      vse samo na kupu te nesnage;
      Tajci niso čisti ljudje, sploh na zunaj

      • jm pravi gor

        Moram povedati, da moja punca, nedaleč od Khon Buri (Korat), v svoji vasi nima smetarskega tovornjaka.
        tako da ljudje kar vse zakurijo, ali kar vržejo zraven (hiša) ali na (vrt?)

  5. zrna pravi gor

    Zlata priložnost za industrijo ravnanja z odpadki, kajne?

    • l.majhna velikost pravi gor

      Ker se na Tajskem ne zaračunava davkov, je tudi industrija predelave odpadkov le iluzija.
      Kdo bo to plačal, razen s tem povezanih visokih stroškov energije.

  6. Harry Roman pravi gor

    Azijec, ki mu je KAKŠNO mar za okolje… še ni spočet… Vse, kar pade 1 mm čez dolžino roke, tam nikogar več ne zanima. Samo poglej malo mirne ceste: eno veliko smetišče.

  7. John Chiang Rai pravi gor

    Pravzaprav ni presenetljivo, če pogledate Big C, Tesco in vse druge supermarkete, boste videli, da je skoraj vsak drugi izdelek opremljen s plastično vrečko. Tudi na stojnicah s hrano lahko skoraj vidite, da so vsi obroki in celo pijače zapakirani v plastiko. Če bi tako kot v mnogih evropskih državah začeli zahtevati denar za vsako plastično vrečko, bi marsikoga že lahko prepričali v premislek.
    Moja izkušnja je, da je veliko Tajcev zelo ponosnih na svojo državo, zato ne razumem, zakaj mnogi ljudje iz nje naredijo takšno smetišče.

  8. Dolgi Johnny pravi gor

    Da, da, veliko je dela za ozaveščanje ljudi o odpadkih!

    Ze gooien gewoon alles weg, waar ze staan! Ze trekken het hun het gewoonweg niet aan!

    In prihajam iz občine z najboljšim sortiranjem v Flandriji.

    Človek človek, v naši občini (podeželju) ne gre noben smetarski kamion! Tukaj preprosto vse požgejo!

    In mi……. le divje odlagamo, vrečo za smeti vržemo nekam v javni smetnjak! No, kaj naj človek drugega naredi?

    Enostavno se ne ozirajo na okolje! Verjetno je mentaliteta "je m'en fou"!

    • jm pravi gor

      imaš prav, potem pa vsa ta gad, ki pride do te nesnage.
      Razumeti, kdo bo razumel

  9. ton pravi gor

    Mislim, da je predelava odpadkov tukaj v Isaanu božji dar
    V Nang Rong vsak dan odnesem plastično vrečko, ker so tam koši za smeti
    Hier in mijn dorp zoals al meerdere zeiden opstoken
    Het meenemen van het huisvuil naar de afvalbakken heeft veel voordelen niet die vieze rook in het gezicht van mijn kleinzoon, en als brandweerman weet ik wat een zooitje daar bij vrij komt en het is veel beter
    2 weken geleden nam ik sochtends mn plasticzak met rotzooi weer mee na 15 km met de motor de zak in the bleu bin plotseling verschijnt er een agent en vraagt of ik betaal voor de afvalbak, Ik zeg nee ik kom hier niet vandaan Welnu de afvalbak kost in Nang Rong 20 bath per maand
    Ker ne živim v Nang Rongu in tam mečem smeti, mi gospod agent dovoli plačati 200 batov
    Schande probeer je die grote bende een halt toe te roepen trakteren ze je nog op een bekeuring

    • DVD Dmnt pravi gor

      Odpadke le odložite malo dlje, potem bo tudi popestrilo!

    • Jacques pravi gor

      Pred leti je bila v Diemnu v okrožju tudi predelava odpadkov, ki je potekala s cisternami, vgrajenimi v zemljo, ki so jih vsak teden praznili. Na začetku so bili zabojniki le v enem delu te soseske, drugi del pa je moral na to počakati, a je ugotovil, da je treba zabojnike opremiti tudi s svojimi odpadki. Med prebivalci je prišlo do nemira, ki so vztrajali, da se za zlorabe izda denarna kazen. Je in ostaja svet v malem. Ta miselnost tega agenta je živela tudi med to skupino stanovalcev. Mimogrede, tudi na Nizozemskem obstaja zakonodaja, ki to predvideva. To očitno velja tudi za Tajsko, kar me je presenetilo, vendar je kot osnova pravilno. 200 batov je 10 (davčnih) mesecev in za dober namen lahko vseeno preboliš. Vendar se strinjam z vami, da bi opozorilo lahko zadostovalo in zagotovo več razumevanja.

  10. Henk pravi gor

    Ja včeraj sem imel slab dan s smetmi.Tudi pri nas delajo smetišče ob cesti za kar je po moje v 90% kriva občina.Ni določenih deponij kamor bi lahko odpeljali odpadke.
    Po nekajtedenskem dežju je bilo vse premočeno, tako da je bilo včeraj precej suho, ker že dolgo ni deževalo, zato smo se dobre volje odpravili tja z kurbo in vžigalnikom.
    Na 500 metrih so se videli gosti dimni oblaki iz avtomobilskih in mopednih gum ter ostale umazanije.
    Tako da sem spet srečna, da se bo pospravilo.Kaj je moje presenečenje :: v 10 minutah 3 gasilska vozila, ki bodo z vodo pogasila moje skrbno osvetljeno smetišče !!!
    HET MOET TOCH NIET GEKKER WORDEN !! moet ik weer wachten tot alles droog is .

    • Ronny Cha Am pravi gor

      Sežiganje onesnažuje okolje, meni Tajec. Menijo tudi, da se plastika v naravi raztopi kot kravji iztrebki. Zato se čiščenju ne posveča pozornost. Konec koncev sčasoma mine…vendar ne vemo, kako dolgo bo trajalo.

      • TheoB pravi gor

        Težava s plastiko je, da NE razpade, samo postane mikroskopska. To se imenuje mikroplastika.
        Vsekakor so mikroplastiko že našli v ustekleničeni vodi, pivu, medu in morski soli.
        Za to krivim nevednost ljudi in tisočletja staro navado naključnega odlaganja smeti kamor koli, saj so tako ali tako postale hrana naravi.
        Ker ni ustrezne predelave plastičnih odpadkov, se mi njihovo sežiganje niti ne zdi tako slaba rešitev. Potem v nobenem primeru ne bo končal v okolju in torej ne v prehranskem krogu.


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran