Naj danes začnem s komplimentom Bangkok Post in nedeljska priloga Spectrum. Spectrum vsebuje dobro napisano in dobro raziskano zgodbo o primeru nadomestnega materinstva in Bangkok Prispevek spopada s problemom razredne pravičnosti.
Spectrum natančno razvrsti nasprotujoče si informacije o tem, kaj se je zgodilo z Gammy, dojenčkom z Downovim sindromom, ki naj bi ga avstralski biološki starši zavrnili, in kaj so o tem zapisali časopisi. Poleg tega je govoril Spectrum z agencijo, ki je posredovala. Tudi če bi povzemal članek, bi se ta objava zelo raztegnila; v celoti si lahko preberete na spletni strani Bangkok Post.
razredna pravičnost
Bangkok Post se danes spopada s problemom razredne pravičnosti. Večji del prve strani in polovica strani 3 sta posvečena trem odmevnim primerom, največ pozornosti pa je prejel pobeg Red Bullovega naslednika Vorayudha Yoovidhye.
Septembra 2012 je Vorayudh v svojem ferrariju na cesti Sukhumvit ubil policista motorista. Zadeva še vedno ni bila predana sodišču in policija še ni zaprosila za nalog za aretacijo.
Vorayudha ni več mogoče preganjati zaradi kršitve omejitve hitrosti, saj je potekel zastaralni rok; ampak za predrzno vožnjo s smrtno posledico (zastaralni rok 15 let) in vožnjo po trčenju (5 let).
Državno tožilstvo ga je šestkrat neuspešno poklicalo na ovadbe, nazadnje se je izognil, ker je bil v Singapurju in je bil domnevno bolan. Po besedah njegovega odvetnika je trenutno na Tajskem. Zadeva se je zavlekla med drugim zato, ker je obramba privedla nove priče in pred kratkim znova.
Neenakost
Niran Pitawatchara, nacionalni komisar za človekove pravice, pravi, da pravosodni sistem na splošno zapusti revne Tajce. Večina mladih v centrih za mladoletnike prihaja iz revnih okolij; mladih iz premožnih družin ni. Policija bogate in revne obravnava različno in drage avtomobile redko ustavljajo, da bi preverili, ali prevažajo mamila. Bogati ljudje lahko najamejo tudi vrhunske odvetnike, da jih obvarujejo pred nevarnostjo.
"Neenakost je korenina družbenih nemirov in zdaj se spopadamo z njenimi posledicami," pravi Niran.
Družina motornih policistov je jezna
Bangkok Post pusti besedo tudi starejšemu bratu ubitega policaja. »Bodo počakali, da zastarajo tudi druge obtožbe?« se sprašuje. »Jezni smo, ker je [Vorayudh] odpeljal naprej, namesto da bi ustavil in pomagal mojemu bratu. Ne želimo nikogar poslati v zapor. Tudi denarja nočemo več. [Družina je od Vorayudhove družine prejela 3 milijone bahtov.] Želimo videti, da pravosodni sistem deluje. To je kaznivo dejanje in to z denarno odškodnino ne bo izginilo.«
(Vir: Spekter, 10. avgust 2014; Bangkok Post, 11. avgust 2014)
Za lažje iskanje po spletni strani časopisa navajam naslove:
Potreba po zapolnitvi praznine
Grobo pravosodje bi lahko iztirilo reformo
Red Bull hit and run case drift, dve leti pozneje
Družina ubitega častnika pravi, da pravosodni sistem odpoveduje
Mislim, da ni naključje, da Bangkok Post objavi te članke dva dni po tem, ko je hunta odpustila 4 sodnike, ki so bili nekoliko popustljivi pri prošnjah za varščino.
Dejstvo, da tudi sodniki niso brez madeža in se jih lotijo, če je treba, je povzročilo vihar na sodiščih. Primerov vsaj radovednih odločitev v zadnjih letih bi lahko napolnili knjigo, vključno s prepovedjo političnih strank in diskvalifikacijo ministrov, ki na seji glasujejo za predlog premestitve visokega uradnika in pustijo neudeležene zunaj obravnave dopusta.
Tudi v vsakodnevni praksi tukaj v moji soseščini postaja jasno, da morajo vsi (vseh činov in položajev) paziti, da ne počnejo stvari, ki so nezakonite v skladu z zakoni te države. V akademskem smislu se temu reče povečanje psihološke možnosti, da te ujamejo. To je vsaj tako učinkovito kot povečanje dejanske možnosti, da te ujamejo.
Zdaj pa dober članek o tem, kje sta nastanjena mladenič red Bulla in menih jet set in kdo ju varuje. In odstop kolumnista Voranaija.
Super je, da Bangkok Post to obsoja. Tujcev, ki berejo Bangkok Post, vam ni treba prepričevati, da si ta tema zasluži pozornost. Toda koliko Tajcev bere Bangkok Post? Ali tudi tajski časopisi temu posvečajo enako pozornost?
»Imenuje poročnika Duang Yubamrunga, vodjo voda čete vojaške policije v okviru oddelka za podporne storitve, na položaj polporočnika Duang Yubamrunga, namestnika inšpektorja centra za usposabljanje urada, s 1. avgustom 2012.
Prejemal bo mesečno plačo v višini 14,070 bahtov.”
(Bangkok Post).
Časnik piše, da je to pisarniško službo dobil, ker je magistriral iz prava. Nič o ostrostrelcu. Za to je bil.
Citat BP: "Niran Pitawatchara, nacionalni komisar za človekove pravice, pravi, da pravosodni sistem na splošno zapusti revne Tajce." In prav je tako. V zaporu je veliko nedolžnih ljudi, predvsem zato, ker policija vedno želi priznanje in ga izsiljuje. Poleg tega so kazni za manjše prekrške in kazniva dejanja absurdno visoke. Sedem let zapora za krajo 10.000 bahtov ni izjema. Pred nekaj meseci je isanski par, ki je nabiral gobe v zaščitenem gozdu, dobil 15 let. Ostanki amfetamina v urinu so dobri 5 let.
Osebno se mi zdi huje, če nekoga nedolžnega zaprejo ali dobi absurdno dolgo kazen, kot če deset krivih odide na prostost. Zato se mi zdi pozornost do (vplivnih) premožnih ljudi nekoliko pretirana. Naj novinarji posvetimo malo več pozornosti žalostnim primerom na dnu pravosodja. Tam je veliko več trpljenja in krivic.
"Krivi ljudje ne bi smeli biti svobodni" ...
To je še en tipičen zahodni komentar in izrecna kritika tajskega pravnega sistema s strani kulturno neobčutljivega izseljenca. Dokler oseba ni bila obsojena, nihče ni kriv in je v tej državi lahko izpuščen proti varščini, z izjemo nekaterih kaznivih dejanj (npr. lese-majeste) in okoliščin (npr. nevarnost bega). Lahko vas celo izpustijo proti plačilu varščine, če ste priznali svoj zločin in vas je zanj obsodilo nižje sodišče ter se pritožili. Oglejte si nedavno vodjo rumenih majic Sondhija, ki je priznal svoj zločin in bil obsojen na 42 let zapora ter se zdaj pritožil na vrhovno sodišče in je še vedno želel biti izpuščen proti varščini. O prošnji za varščino odloči sodnik. V Sondhijevem primeru je bil negativen, vendar bo nedvomno poskusil znova.
Kazen je prav tako določena v zakonu in se v mnogih primerih močno razlikuje od nizozemskega pravnega sistema. Znan primer je kazen za posedovanje in preprodajo mamil. Če ti je všeč ali ne. Druga država, drugi običaji. Od sodnika je odvisno, ali bo storilcu izrekel najvišjo kazen ali bo prizanesljiv. Tu prideta do izraza sodnikova interpretacija in sočutje. In to (b) se ne zdi enako za vse ljudi.