Veleposlaništva polna zmedenih Nizozemcev v tujini
Nizozemska veleposlaništva so vse bolj zaposlena z zmedenimi rojaki v tujini. V zadnjih desetih letih se je povpraševanje po pomoči turistov s psihičnimi težavami podvojilo. Po konzularnem posredovanju in pomoči se popotniki vsaj šestdesetkrat letno vrnejo na Nizozemsko pod nadzorom. Prek urgentnih centrov je tudi okoli 500 primerov, ki jih je treba repatriirati zaradi duševnega stanja.
To je v torek v de Volkskrantu povedala Tessa Martens, vodja grozda ministrstva za zunanje zadeve. Situacije, v katerih turisti med počitnicami znorijo, so različne: od nizozemskega popotnika, ki se izgubi, do nekoga, ki je gol usmerjal promet v živahnem mestu. Vzrok za to povečanje ni znan, vendar je verjetno, da je potovanje postalo veliko lažje, lete je mogoče rezervirati v trenutku prek interneta.
Po besedah Martensa se za zunanje zadeve angažirajo tako lokalne oblasti kot bolniki sami, ki se za to obračajo tudi na veleposlaništvo. To se zgodi predvsem, če potnik nima sklenjenega potovalnega zavarovanja in žal je tako vse pogosteje.
Nato se preuči, kako se lahko financira povratno potovanje. To mora plačati družina, ministrstvo nikoli ne plača stroškov.
Preberite celoten članek na spletni strani Volkskrant: www.volkskrant.nl/binnenland/steeds-meer-verwarde-nederlanders-in-het-buitenland
Zakaj ni potovalno zavarovanje preprosto obvezno ob nakupu vozovnice?
Z neprekinjenim potovalnim zavarovanjem in pogostimi poslovnimi potovanji se mi ne zdi primerno.
Tisti, ki hočejo zažgati zadnjico, morajo upoštevati žulje!!! In po možnosti velika.
To je enostavno reči, če ste pri zdravi pameti. Toda vse pogosteje ljudje, ki se v naši državi ne znajdejo ali le stežka z megleno sanjsko podobo odhajajo v daljne kraje z mislijo, da je tam vse drugače in bolje. Pravzaprav so že vnaprej zmedeni. Dokler lahko mečejo denar okoli sebe, so sprejeti z odprtimi rokami in vsi so pravi prijatelji. A gorje, ko ga ne bo več ... Takrat je tudi Tajska neusmiljeno trda in jih prepusti usodi. Lahko pa poginejo v deportacijskem centru v Bangkoku, dokler jim nekdo ne uredi vozovnice.
Lahko se zgodi vsem nam. Samo upaj, da je v bližini dober človek, ki te bo rešil velikih žuljev ...
Potovalno zavarovanje ne krije že obstoječih pogojev v prihodnosti. Ni rešitev za duševno bolne. Ali njegovo vrnitev v domovino.
To ne deluje. Potem moraš ob vsakem nakupu preveriti, ali ima nekdo že sklenjeno (trajno) turistično zavarovanje, imaš ljudi, ki potujejo poslovno in jih zavaruje delodajalec, imaš ljudi, ki imajo dovolj denarja, da potujejo nezavarovani.
In seveda morajo s tem zaslužiti tudi zavarovalnice.
Potem bi bilo veliko bolj praktično in ceneje, da bi stroške ob takšnih ujmah krilo že obstoječe obvezno zdravstveno zavarovanje. Tistih nekaj sto primerov na leto je seveda arašidi.
Le bati se je treba, da bo takšnih nesreč nenadoma še več.
Zloraba je neizbežna.
Tako bo ostalo, kot je, in temu je nekaj reči.
Tudi na Nizozemskem se zdi, kot da nenehno narašča število zmedenih ljudi na javnih mestih. Statistično gledano torej ne preseneča, da vse več dopustnikov v tujini izgublja realnost izpred oči. Vzrok bo tudi dejstvo, da gre, kot piše v članku v Volkskrantu, več ljudi na počitnice samih. Po mojem mnenju dejstvo, da se (trajno) potovalno zavarovanje sklepa redkeje, ni dobro. Morda se zdi, da nujno zdravstveno pomoč v tujini krije nizozemsko osnovno zavarovanje (katerega povračilo lahko povzroči neprijetna presenečenja), ljudje pa pozabljajo, da to ne krije repatriacije.