'Tony' kratka zgodba Wau Chula

(NEERAZ CHATURVEDI / Shutterstock.com)

Košara pletenih jasminovih cvetov se je dvigala in padala v ritmu fantkovih korakov. Okrog Bangkoka se je spustila noč in zadušila zvoke. Toda ti zvoki so se neopazno prikradli v telo mladega prodajalca jasmina in njegove oči so zmedeno iskale malo sočutja, ki bi morda prišlo do njega.

Ko je bil utrujen, je sedel, dokler ni imel moči iti naprej; dalje po ulici, kjer gresta smeh in jok neprenehoma z ramo ob rami. Ko se je naveličal prerivanja s svojo košaro, se je zadovoljil z majhnim prostorom, kjer je počepnil in pozabil na utrujenost in lakoto.

Vojne barabe

Ste si opomogli od večera, polnega poželenja, in pridete iz nočnega kluba, potem srečate ta mlada bitja. Če vam je v telesu ostalo še malo srca, ste iskali po žepih nekaj kovancev, da bi jih vrgli v njegovo košaro za rože. Nocoj bi mu bilo več kot dovolj.

Ta otroška sirota je plod vietnamske vojne; eno od daril za Tajsko kot nočni klubi in hoteli, ki cvetijo po vsem zemljevidu.

Na skoraj vsakem koščku zemlje, od severa do juga, imamo zdaj Jamesa iz Takhlija, Marijo iz Udona, Jima iz Khorata ali Boba iz Lopburija in tako naprej. Produkt pohotnosti čepi v tem kotu, obdan z vlago in mrazom malo pred zoro. Na njegove svetlo rjave lase in velik nos pade šibek odsev iz reklame, ki vabi, da vstopite v prostor, kjer se uredita vaše poželenje in strast. Če ne bi slišali zvoka njegovega dihanja, ne bi vedeli, ali ta produkt želje spi ali je mrtev.

Kot Tony. Državljanstvo: 100-odstotno tajsko. Ko je vodja "populacije" vprašal o očetu, je Tonyjeva mama le zamrmrala. »Od prvega dne ga kličem Jim, obožujem ga. Pusti me zdaj, Jim mora nocoj v Vietnam.« To je bilo vse, kar je bilo potrebno za poročanje o rojstvu enega Tonyja. 

Če bi se Tony lahko česa spomnil, bi bil to zvok "farang" jezika moškega. Če bi Tony znal to prevesti, bi bilo takole. »Če se ne vrnem pred božičem, je ta denar tvoj. Zelo te imam rad in hvala, ker si me osrečil. Zelo dobro skrbi za Tonyja. Upam, da bo Bog varoval tebe in najinega otroka.«

Od tistega dne naprej Tony ni nikoli več slišal momaškega momljanja. Namesto tega je slišal le tresoč glas stare ženske, ki jo je kasneje imenoval "babica". Babica, oseba, ki je, kot je bila krhka, ljubeče vzgajala Tonyja. Babica je Tonyja klicala 'mala miška'. Zdelo se je tudi, da je to ime otroku bolj ustrezalo, ker je imel občutek, da so njegovi svetlo rjavi lasje temnejši in nos bolj ploščat. Da, Muisje je želel izgledati kot babica, ker jo je ljubil bolj kot kogar koli drugega na svetu.

Tony je bil krepak fant, zgovoren in razmišljujoč. Njegova hiša je bila sredi sadnega nasada. Pred hišo je tekel kanal. Tony je rad sedel ob kanalu in opazoval potok in trajekt. Tik ob Tonyjevi hiši je bil dom Om in Eu, dveh soigralcev iste starosti. Nižje v sadovnjaku je bil tempelj.

Babica je Tonyja zjutraj odpeljala v tempelj. Babica je šla iz verskih razlogov, Tony pa se je igral s psom Mongom, ki je tekal tam naokoli. Tony se je rad zabaval in se je vsako popoldne igral na tempeljskem vrtu z Omom in Eu. Menihi so imeli Tonyja radi zaradi njegove zgovornosti in ker je imel modre oči, ki so bile v nasprotju z Om in Eu. Včasih je menih s Tonyjem spregovoril besedo angleško.

Za templjem je bil ribnik. Na bregu je rad opazoval, kako se ribe lomijo na kačje pastirje. Sredi ribnika so cveteli lokvanji, ki si jih je Tony želel. Včasih se je zgodilo, da je šel tako globoko v vodo, da je izginil pod vodo, a na srečo so bili tam menihi, ki so ga naučili palija in ga vzeli iz vode.

Mama ali babica?

Tonyja je vzgajala babica sama. Mati ga je šele spravila na svet. In naprej? Sina ni pogledala. Babica se obnaša kot kokoš, ki je nenehno zaposlena z otrokom. Babica je bila do njega neumorna. Nikoli se ni naveličala skrbeti za svojo 'miško'. Postal je nepogrešljiv element v njenem življenju, čeprav je postajala vedno šibkejša.

Toda kljub temu je imel Tony bolj rad svojo mamo in si je želel biti blizu nje. Ker je Tony videl, kako sta se Om in Eu stiskala k materi. Tudi Tony si je to želel. A takoj ko je zagledal mamin pogled, je bil šokiran.

Ko so bili utrujeni od igranja Oma, je Tonyja vprašal: 'Kje je tvoj oče?' Tony je samo zmajal z glavo. Njegove oči so se napolnile s solzami. Nemalokrat je babico presenetil z vprašanjem: 'Kje je moj oče?' Toda mama ga je prekinila vsakič, ko je vprašal: "Tam, tam živi tvoj oče." Nato je s prstom pokazala na čompojevko ob hiši in prezirljivo pljunila v okno. Tony je pogledal v smeri njenega prsta in dolgo strmel v drevo. Videl je samo ptice na vejah in slišal veter skozi listje, ki se premika.

Nato ga je babica potegnila k sebi, ga vzela v naročje in ga božala po laseh. Iz motnih, postaranih oči so ji tekle solze usmiljenja. Tony ji je zlezel v naročje in ves čas mrmral: 'Mami me ne mara. Mama me ne mara' in potem je jokal, dokler ni zaspal. Tony je vedel, da ga ima babica rada in tudi on je imel rad babico.

Kljub temu je Tony babici povzročil dodatno delo. Ker je rad pil ledeno hlajene pijače. In zaradi tega je neprestano močil posteljo. Babica je zato Tonyja naučila, naj pred spanjem pokliče mater Zemljo, da bo njegova postelja ostala suha. Moral je moliti 'Mati Zemlja, prosim pomagaj mi. Ponoči zaprite. In jutri spet odprto!'

Ko je Tony vprašal, kdo je ta mati Zemlja, je babica odgovorila: »Vladarica Zemlje, ki ji ljudje veliko dolgujemo. Ljudje živijo od vode in od riža iz zemlje. Ljudem daje hrano za preživetje. Ljudje potrebujejo zemljo, da pridejo na svet. Med seboj se vojskujeta ravno okoli te zemlje in ko ljudje umrejo, počivajo v tej zemlji.«

'Ali je mati Zemlja podobna moji mami?' je hotel vedeti mali. »Tvojo mamo poznam tako kot ti, verjetno pa še manj dobro,« si je rekla babica. Toda Tony je želel, da bi njegova mama izgledala kot mati Zemlja. Tiho je molil: »Prosim, mati zemlja, pomagaj mi. Ponoči zaprite. In jutri spet odprto!' in potem zaspal. In naslednje jutro je babica spet lahko odnesla njegovo vzmetnico ven, na sonce….

Ko je moral Tony v šolo, je šla babica na pogovor z opatom in ga prosila, naj Tonyju dovoli obiskovati brezplačno tempeljsko šolo. Tam so ga mlade učiteljice rade crkljale, ker se jim je zdel srčkan. Toda sošolci so se iz njega norčevali. Fant z velikimi usti je glasno zavpil 'Hej, ta farang otrok ima lepo rdečo lasje!'

Babico je vse bolj skrbelo, da drugi ljudje ne bodo razumeli njene miške. Samo izgledal je drugače kot običajni fantje. Bala se je, da bo zamišljeni Tony postal klošar v razredu. Njen strah je bil upravičen. 

Tisti dan je učiteljica postavila to vprašanje. Vprašanje, na katerega Tony šest let ni znal odgovoriti. "Ne vem," ji je odgovoril Tony. "Toda mama mi je nekoč povedala, da moj oče živi na drevesu." Razred je ob tem odgovoru planil v smeh, učenci pa so od veselja ploskali s stegni. Učiteljica se je zahihitala in obrnila obraz stran. Morala se je uščipniti, da je ostala resna.

Tony je postal svetlo rdeč. Njegov obraz je nato postal rdeč in zelen. Svoje drobne roke je stisnil v pesti in se začel potiti. Končno je postal bel, začel jokati in stekel domov. Z vsakim korakom je videl obraze svojih tovarišev, ki so plesali pred njim. V ušesih mu je še vedno odmeval smeh. Bolečina mu je segla globoko v srce.

Ko ga je babica našla, je ležal na trebuhu pod čompom ob hiši. Bil je že mrak, babičino zgubano telo se je sklonilo nad njim. Babica je s tresočimi rokami dvignila miško. Tony je zelo tiho govoril skozi okrvavljene zobe. Videti je bil siv kot rja.

»Hotel sem iti k očetu ... videti očeta ... tukaj na drevesu. Boli me ... tukaj ...« je Tony premaknil desno nogo. Solze so se mu prilepile na lica. Babica ga je močno potegnila, kot bi hotela prevzeti njegovo bolečino v svojem zmajanem telesu. Jokajoča je zamrmrala: »Tvojega očeta ni na tem drevesu. Tvoj oče je v Ameriki.'

Vir: Kurzgeschichten na Tajskem. Prevod in redakcija Erik Kuijpers. Zgodba je skrajšana.

Avtor Wau Chula. O njem je malo znanega, le da je diplomiral na univerzi Chulalongkorn in da mu je leta 1967 združenje pisateljev univerze podelilo prvo nagrado za delo Tony. 

Leta 1967 so ameriške čete prišle na Tajsko, da bi se borile proti komunizmu. Proti komunistom so se borili tudi na Tajskem. Ameriške enote so bile nameščene po vsej državi. Zgodba 'Tony' govori o teh vojakih.