Nazaj na Tajsko z invalidskim vozičkom (vnos bralca)
Moja žena slabo hodi. Leta 2013, ko smo se s Tajske preselili nazaj na Nizozemsko, temu še ni bilo tako. Tukaj sva svoje vedenje vedno prilagajala ženini vse manjši (figurativno) hoji. Še vedno je možen krog po supermarketu, kaj več ni.
Letos sva se odločila, da greva prvič po odhodu spet na Tajsko, na obisk k družini in kot turista. Rezervirali karte pri KLM in zaprosili za vizum za 60 dni, ki smo ga prejeli naslednji dan. Pri rezervaciji vstopnic smo zahtevali invalidski voziček. Po prevzemu vstopnih kuponov so nas napotili do druge mize, kjer so čakali invalidski vozički. Čez nekaj časa se je pojavila gospa, ki je delovala kot voznica invalidskega vozička, in nas peljala skozi varnostni pregled, kontrolo potnih listov in merjenje temperature do naših vrat na koncu pomola.
V nekem trenutku so naši sopotniki izginili in ko smo pogledali na monitor, se je izkazalo, da je bil naš let prestavljen na druga vrata. Od konca enega pomola do konca drugega pomola. Precej daleč, veliko predaleč, da bi moja žena hodila peš, in brez prevoznega sredstva. Šel sem iskat in našel prijazno gospo iz KLM ter ji razložil problem. Po številnih klicih, brez rezultatov, je mimo prišel odprt kombi in nas pravočasno odpeljal do novih vrat. Razlog za spremembo vrat je bilo pomanjkanje osebja za nalaganje kovčkov. Nihče si ni predstavljal, da obstaja potnik, ki mora uporabljati invalidski voziček. Vse je v računalniku, a očitno temu ni bilo posvečeno pozornosti. Mimogrede, bilo bi elegantno, če bi uslužbenec Schiphola ali KLM šel do prvotnih vrat in pogledal, ali so kje zaostali. A to danes ni več mogoče.
Po gladkem letu smo prispeli v Bangkok. Izstopili smo iz letala in po nekaj korakih zagledali tablo z imenom moje žene. Spodaj je stal mladenič na invalidskem vozičku. Tudi tu so imeli na kontroli potnih listov prednost ljudje z vozički in sopotniki, ki so jih prek vrtiljaka za prtljago odpeljali do čakajočih taksijev.
Foto: Naya Residence Bangkok
V Nonthaburiju, kjer sva živela, sva rezervirala hotel ob reki Chao Phraya. Hotel se nahaja v nekdanji stanovanjski stolpnici, katere apartmaji so preurejeni v zelo prostorne hotelske apartmaje. Približno 70 stanovanj je bilo pred kratkim preurejenih v stanovanja za starejše, ki se po možnosti oddajajo mesečno, možna pa so tudi krajša obdobja. Apartmaji Naya Residence imajo eno ali dve spalnici in so popolnoma opremljeni. Tla so popolnoma ravna in blažijo udarce, stanovanje je prijazno na vozičku, ima wifi in kabelsko televizijo. Za čiščenje poskrbi hotelsko osebje. Diplomirana medicinska sestra je vedno dosegljiva 24/7. Številne dejavnosti za starejše potekajo v številnih objektih, ki jih ponuja Naya. Kolikor vem, je to edini kompleks, ki ponuja to storitev in ga toplo priporočamo, še posebej za prezimovanje.
Na YouTubu je v razdelku »Naya Residence« več videoposnetkov, ki dajejo dober vtis o stanovanjih in možnostih, ponujenih starejšim, vključno s tistimi s posebnimi potrebami. Za kakršna koli vprašanja sem dosegljiv po elektronski pošti: [e-pošta zaščitena]
Vsi hoteli, v katerih smo bivali, so imeli klančine in na voljo so bili invalidski vozički. Skoraj vsi veliki nakupovalni centri na Tajskem imajo recepcijo z invalidskimi vozički, ki jih lahko uporabljajo obiskovalci. Voznik ni na voljo, to je prepuščeno spremljevalcu. Ampak odlična storitev.
Predložil Albert
Neprijetno, ko se je to zgodilo, a se je na srečo dobro končalo. Zdaj ni KLM, ki pomaga potnikom v stiski na in z letala, ampak Axxicom, storitev, ki spada pod Schiphol. Običajno potniku pomagajo pri sedenju. Morda je do te situacije privedlo tudi pomanjkanje osebja v Axxicomu in do tega ne bi smelo priti. Naredil bom poizvedbo.
De rolstoel service wordt zeer gewaardeerd en zoals de heer Kees de Jong aangeeft is dit mogelijk te wijten aan personeelstekort. Op de terugreis werd ons, kort voor de landing, een briefje gegeven dat de rolstoel geregeld was, voor onszelf en nog voor tweee medereizigers. Na het uitstappen was er echter geen rolstoel te bekennen. De KLM mensen hebben hun uiterste best gedaan om rolstoelen te regelen. Na drie kwatier wachten in eeen verlaten gang kwam er een treintje langs waarmee we naar een ruimte met rolstoelen werden gebracht. Niemand aanwezig om ons verder te helpen. De zeer behulpzame chaffeuse van het treintje heeft ons toen via paspoort controle zelf naar de bagage band gebracht. Een uur en drie kwartier na het uitstappen waren we buiten. Het aanwezige personeel doet zijn uiterste best om passagiers te helpen en om Schiphol draaiende te houden. Maar de goede organisatie van vroeger hebben we wel gemist.
Albert
Zaradi okoliščin sem potreboval tudi invalidski voziček. Las Vegas je kot nalašč za prestop Vancouver super prav tako ni bil ravno prehoden, da bi ujel let v Edmonton.
Ob prihodu v Schiphol je bil naročen tudi invalidski voziček, ki je moral počakati nekaj časa, ko je čakal
1 ura in XNUMX minut pride nekdo in reče, naj te ne vzamem, ne počutim se varno, zakaj? Sama z njo ni spregovorila niti besede, ampak se je spotaknila do okvare tekočih stopnic na izhodu in zanič dvigala.
Pritožba, vložena na domu, še ni prejela odgovora.
Mislite, da je to zato, ker je oddano zunanjemu izvajalcu in nihče ne ve kaj. Zato vse pohvale za Kanado in ljudi v Ameriki super tretma da se lahko kaj naučijo na Nizozemskem.
Upam, da ga ne bomo uporabili na naslednjem letu. Imeli pa boste le hendikep, ki vas ne bo osrečil.