Wan di, wan mai di (22. del)

"Wan di, wan mai di" pomeni dobri časi, slabi časi. Ta objava je 22. iz serije o vsakdanjih dogodkih. 

Končno je prišel čas. Na Nizozemskem temu rečemo dan tvojega življenja. Dan, ko se uradno poročita. In čeprav je bilo to zame drugič v življenju, je bilo zelo drugače kot prvič.

Že prvič sem zakon videl kot pogodbo med dvema pred družbo, da se podpirata, skrbita drug za drugega in za otroke, ki se bodo rodili v zakonu.

Zame nikoli ni bila pogodba, da bi potrdil svojo ljubezen do ženske, in tudi zdaj ne. Ko sem se leta 1989 poročil, je bila vpletena zabava. Zdaj je bila to le zelo formalna afera, za katero ni vedel nihče razen naju z ženo.

Zeewolde

Že pred nekaj meseci sva se odločila, da se bova poročila. Šel sem že na veleposlaništvo vprašat, katere dokumente naj pokažem, da dobim izjavo, da sem samski in prost moški za sklenitev zakonske zveze.

Imel sem izpisek iz registra prebivalcev občine, kjer sem se poročil, da je tam vpisana moja razveza. Vendar je bila ta izjava še iz leta 2007 in sem moral imeti izjavo ne starejšo od 6 mesecev. Ko sem prišel domov, sem se prijavil na spletno stran občine Zeewolde, da bi videl, kako hitro lahko dobim nedavno izjavo.

Sledil sem meniju in moral sem vnesti kodo DIGID. No, za to še nisem slišal. Nato sem poslal e-pošto (s priponko skeniranega starega ločitvenega lista) s svojo zahtevo. Obljubil sem tudi, da lahko hitro nakažem dolgovani znesek za izpisek, ker imam še vedno bančni račun na Nizozemskem.

Naslednje jutro sem že prejel e-pošto nazaj. Uradnik, ki vodi register prebivalstva na občini, mi je pojasnil, da nimam kode DIGID, ker že leta živim v tujini in sem odjavljen. Obljubila je, da bo dala izjavo, mi jo še isti dan poslala po e-pošti in to izjavo tudi objavila.

Ker sem živel v tujini, mi za izdelavo izjave ni bilo treba plačati ničesar. Daj no o tem. Zvečer sem imel skenirano izjavo v e-pošti, izvirnik pa v nabiralniku čez teden dni. Super hitra storitev in brezplačno!

Poročni dan

Vnaprej smo se dogovorili za sestanek s prevajalsko agencijo annex copy shop annex expat assist service nasproti nizozemskega veleposlaništva. Poskrbeli bi za vse papirje, da bi se uradno poročili po tajski zakonodaji.

Brez čakanja za najrazličnejšimi mizami, brez morebiti nerodnih vprašanj o fotografijah družine, kje smo skupaj živeli in podobno. Brez težav, seveda pa je v zameno znesek v bahtih. To lahko upravičim, naj bi rekel Wim Sonneveld.

Omenjeni dan sva se zgodaj odpeljala s taksijem na veleposlaništvo po želeno diplomo. Ob 08.15 smo prispeli v stavbo in dobili številko 4. Ob 9.00 smo bili na vrsti mi. Vmes se je v čakalnici veleposlaništva usedel tudi pisec bloga Paul. Pohiti, je rekel Paul, preden sva šla skozi steklena vrata, ker imam številko 7.

Kratek pogovor z uradnikom veleposlaništva je obsegal predajo vseh dokumentov in plačilo dolgovanega zneska. Zunaj lahko počakate na izpisek, ki bo pripravljen čez kakšno uro, je rekla gospa.

Tajsko nadaljevanje

Ni povedala preveč. Potem ko sem eno uro sedel za mizo čez cesto in spil kavo, sem se vrnil na veleposlaništvo in izjava je bila seveda pripravljena. Ponovno sem prečkal ulico, da se je uslužbenka lahko ukvarjala s prevajanjem razlag in tipkanjem mojega imena s tajskimi črkami. Na srečo sem prinesel vizitko z mojim imenom v tajščini. Pravzaprav se ji ni bilo treba naprezati.

Po pol ure je bilo vse opravljeno in taksi se je pripeljal, da naju je odpeljal do okrožnega urada, kjer bo sklenjena zakonska zveza, po formuli vse na enem mestu. Tudi tukaj je bila sklenitev zakonske zveze preprosta, a v bahtih je stala nekoliko več. Spredaj in zadaj je bilo treba podpisati vse vrste papirjev, listino zapakirati v lepo škatlo in ob 11.00 smo bili spet zunaj na soncu.

In potem nazaj domov s taksijem. Ob 11.30, pred kosilom sva bila nazaj domov, poročena čez 4 ure… Je tudi to čudovita Tajska?

Chris de Boer