Marijin dnevnik (17. del)

Avtor: Mary Berg
Objavljeno v Dnevnik, Življenje na Tajskem, Mary Berg
Tags: ,
30 april 2014

Maria Berg (72) si je uresničila željo: oktobra 2012 se je preselila na Tajsko in ni ji žal. Njena družina jo imenuje ADHD senior in ona se strinja. Maria je delala kot oskrbnica živali, študentka medicinska sestra, voznik reševalnega vozila za živali, natakarka, nadzornica dejavnosti v dnevnem varstvu in kot oskrbnica C v zasebni oskrbi na domu. Tudi ona ni bila preveč stabilna, saj je živela v Amsterdamu, Maastrichtu, Belgiji, Den Boschu, Drentheju in Groningenu.

Brezplačna povratna vozovnica

Na moje presenečenje so mi ponudili povratno vozovnico za Nizozemsko. Cela družina je šla. To je pomenilo, da ni bilo nikogar, ki bi nahranil mačke. Kaj je zdaj narejeno? Nenadoma sem vedel, voznik tuktuka.

Moj tajski znanec ga je poklical in seveda je želel skrbeti za mačke. Dva dni preden smo šli, je prišel in so mu vse povedali preko moje snahe. Prosil je, ali se lahko vrne tisto popoldne s kolegom. En dan na teden je imel prost, da je njegova kolegica lahko skrbela za mačke. To je bilo urejeno in lahko sem šel mirne duše na počitnice na Nizozemsko.

Na Nizozemsko

To ne pomeni samo, da obiščem vse svoje prijatelje, ampak tudi spet vozim avto. Imam tudi seznam želja z vsemi stvarmi, ki jih želim jesti. Pomfrit, kroket, topel mesni sendvič, črn kruh s sirom, vaniljeva krema, jogurt brez vsebnosti, jabolčna čežana, rabarbarina omaka, zdrobov puding z jagodičevjem, tartleti in še veliko več.

Na Schiphol sem prispel v petek ob 19:00, z družino se poslovimo drug od drugega, spet se vidimo na Schipholu, ko letimo nazaj. Grem v rent-a-car oddelek, kjer sem preko spleta naročil avto. Izpolnite vse obrazce in plačajte. Dobim ključ od avta in potem je dolga hoja do oddelka, kjer so avti. Po dolgem letu je lepo iti na sprehod.

Čaka me Fiat Panda. Spakiraj kovčke in grem. Vožnja poteka do Utrechta, kjer me čaka cela družina. Skupaj nekaj pojemo in kljub temu, da sem zelo utrujena, se pogovarjamo do 1h ponoči. Na Tajskem vedno vstanem ob 6. uri, tukaj spim do 8. ure.

Rjavi kruh s sirom. Slastno!

– V soboto ob zajtrku že dobim nekaj s seznama želja, črn kruh s sirom, slastno! Malo poklepeta ob skodelici kave in potem se odpeljem v Amsterdam. Vogal Stadhouderskade-van Woustraat, tam je ključavničar. S seboj imam vse ključavnice od starinske tajnice, ki ne delajo več in bo naredil, da bo spet vse delalo. Poklicali me bodo, ko bo vse pripravljeno.

Poklical sem prijatelja v Purmerend in takoj odšel tja. Kakor iz istih ust zavpijeva oba: Kako lepo te je videti! Poznava se že trideset let, z nikomer se ne morem tako nasmejati kot z njo in zakaj? To je nerazložljivo. Ob 19. uri se odpeljem nazaj v Utrecht.

– Nedelja po kosilu, k prijateljičini hčerki, z njo jem krompirček s kroketom. Pojdi nazaj spat v Utrecht.

– Ponedeljek na tržnico v Amsterdamu. V trgovino s prejo in gumbi, založeno z vsem. V Stoffenhalu sem kupila belo blago, dve blazini moram še narediti. Nazaj v Utrecht.

– Torek ob 13 sestanek v Middenbeemsterju s šolskim prijateljem. Tam živi na veliki kvadratni kmetiji z veliko sadnimi drevesi, ki cvetijo. Pod njim hodijo ovce in jagnjeta. Ostani tukaj, zelo poseben, v pravi postelji. Ob 11. uri odpotujem v Haag. Prijateljica me želi predstaviti svojemu novemu fantu. Tam bom jedel in spal. Jemo surovo enolončnico endivije z mesnimi kroglicami.

Topel mesni sendvič

– V sredo zjutraj gremo v Scheveningen in tam pojemo topel mesni sendvič. Selitveno podjetje, ki me je preselilo na Tajsko, se nahaja v Scheveningenu. Rad bi jih pozdravil, tam sem spila skodelico kave. Poslovila se je od te prijateljice in njene nove ljubezni.

V avtu me pokliče ključar, vse je pripravljeno, grem takoj po to. Nato v Haarlem, kjer smo jedli s prijateljem in se najeli. Naslednje jutro mora zgodaj vstati zaradi službe in odpeljem se nazaj v Utrecht.

– Četrtek je prost dan, pojdi in naredi vse zase.

– Petek ob 10h dogovorjen z znancem, ki živi na lepi hišni ladji na Amstelu, v lepem kraju. Popoldan dogovor s prijateljem v Amsterdamu, kjer bom jedel in prespal. Spanje je zato, ker bomo spili vino in potem ne bom več vozil. Na mojo grozo je nenadoma pol tretja zjutraj, morali bi iti spat. Ko sva zajtrkovala, me postriže, lahko spet sprejmem.

– Sobota ob 13 sestanek s prijetnim parom s štirimi psi, preživite prijetno popoldne tam. Nato nazaj v Utrecht.

– nedelja ob 10 zmenek z mojim bratom v Amsterdamu. Ima dva sinova, otroka sta ogromno zrasla. Pozno popoldan k prijatelju, tam večerja in nato nazaj v Utrecht.

Surova enolončnica endivije s slanino in svinjskim kotletom

– ponedeljek ob 10. uri termin z mladim parom z dvojčki. Otroke sem videl šele kot novorojenčka. Sedaj sta stari 2 leti. Popoldne v Haag, k prijateljskemu paru, poznala sva se 48 let. Ostani tam in jej in kaj jem tam? Surova enolončnica endivije s slanino in slastnim svinjskim kotletom. Ob 22h se odpeljem nazaj v Utrecht.

– V torek zgodaj odhajam v Nemčijo. Takoj čez mejo blizu Emmena živi moj dober prijatelj. Tam ostanem dve noči. Tam na pašniku so štirje poniji, eden se je skotil lani, ko sem bival tam, kobila, dobila je moje ime, to mi je bilo zelo všeč. Obstajajo tudi kokoši, mačke in psi.

Prvi večer greva k paru, ki ima deset oslov in tri pse Gangal, zelo velikega psa, ki izvira iz Turčije. Tam je jedel rdeče zelje. Nato gremo nazaj na kmetijo.

Lepa hladna jed

– V sredo ogled Groningena in Drentheja. Imel sem kosilo v Exlooju, nato pa nazaj in si privoščil prijetno hladno jed s prijateljem. Spat ne gremo prepozno.

– V četrtek se bom odpeljal nazaj v Utrecht in tam prespal.

– V petek z enim od mojih sinov ves dan. Ob pitju vroče čokolade s stepeno smetano z dobro rezino jabolčne pite smo večer spet preživeli v Utrechtu.

– V soboto sem imel kosilo s prijateljem v Amsterdamu. Nato smo opravili nekaj nakupov v Amstelveenu in nazaj v Utrecht.

Velikonočni zajtrk z velikonočnim kruhom, jajci in tako naprej

– nedelja velikonočni ponedeljek pravi velikonočni zajtrk, velikonočni kruh, jajca itd. Ob 17 v Amsterdam. Na večerjo grem z rejenko, Afričanko, vse z rokami, to ni problem, samo rok si potem ne moreš nikjer umiti. Z njo spijeva skodelico čaja in spet spim v Utrechtu.

– ponedeljek Velikonočni ponedeljek spet k bratu, pozno popoldne spet k prijatelju, skupaj jemo in grem nazaj v Utrecht.

- Vse stvari urejene v torek.

Utrujena pridem na Tajsko. Potrebno je nekaj časa, da se navadiš na vročino

– V sredo sem spakiral kovčke. Avto je treba vrniti na Schiphol ob 14 in nato na oddelek za odhode. Tam vidim svojo družino. Skupaj hodiva do letala. Na letalu nikoli ne morem spati, zato na Tajsko pridem utrujena. Potem pa še dve uri vožnje z avtom domov. Vsa mačja družina je na vrtu, na srečo so še tam. Rezervoar z vodnimi rastlinami in gupiji je postal smrdljiva blatna luža.

Naslednji dan vse očistim. V njem nova vodna rastlina in sosedje mi podarijo nekaj gupijev, spet izgleda lepo. Nekaj ​​časa se je treba navaditi na vročino, drugače je, kot da me ni bilo.

Marijin dnevnik (16. del) je izšel 27. marca.

11 odzivov na “Marijin dnevnik (17. del)”

  1. Christina pravi gor

    Pozdravljena Maria, na Tajskem imajo tudi črni kruh in vse vrste sirov, kajne?

  2. Rob V. pravi gor

    Dobrodošla nazaj Maria in še enkrat hvala za tvoj prispevek. Mislim, da ste tudi vi izbrali dobro obdobje za prihod sem (NL). Mačke so te verjetno pogrešale.

  3. Jack S pravi gor

    Smešno, kaj nekateri pogrešajo na Tajskem. Nočem reči, da sem se preveč "prilagodila", ampak en dan brez tajske (ali azijske) hrane in se mi zdi, da sem nekaj pogrešala... Evropsko in predvsem nizozemsko hrano lahko pogrešam kot zobobol...

  4. Soi pravi gor

    Čudovita zgodba, Maria. Konec leta gremo spet. In res je: vedno jem pomfri in kroket, endivijo s slanino in rjavo s sirom. Slastno! Kljub temu: dobrodošli nazaj in preživite še en čudovit čas v TH. Veselite se vaših naslednjih kosov ter vaše ljubezni in skrbi za pse in mačke.

  5. Christina pravi gor

    Maria, z velikim veseljem sem prebrala tvojo zgodbo. Napisala sem ti. Kupila sem blago. Velikokrat grem na Tajsko in tam toliko blaga kupujem, da se težko odločim, celo blago za nečakinjo v Kanadi, ki se ukvarja s prešivanjem, je zelo drago. tja Bangkok, če se znajdeš, je domena tkanin tudi za vse vrste potrebščin za šivanje in prejo, ki jo vedno kupujem tam. Če želite vedeti, kam ga postavite tukaj, vas bom vodil skozi to.

  6. Jerry Q8 pravi gor

    Še en lep prispevek Marija. Škoda, da se nismo srečali, ampak kar je v sodu, se ne skisa. Naslednjič vam lahko zagotovim dober lonec s slanino in solato.

  7. Mary Berg pravi gor

    Ko sem na Tajskem, sploh ne pogrešam nizozemske hrane, obožujem tajsko kuhinjo, a ko sem na Nizozemskem, želim jesti tudi vse tiste stvari, ki so res nizozemske. Blago, prejo in druge stvari kupujem v Amsterdamu, ker to rad kupujem tam.
    In Gerrie, zdržali bomo leta, kajne? to srečanje bo prišlo.

  8. Hans van der Horst pravi gor

    Tudi tako dobra v svojem času: juha iz rjavega fižola.

  9. daniel pravi gor

    Mary. Ko preberem vse tukaj, opazim, da ja počiva na Tajskem. Ko berem vse tukaj, vidim, da vam na Nizozemskem primanjkuje časa. Vsak dan si bil nekam na poti. V heimatu ste torej na dopustu in želite srečati prijatelje in znance. In pomislim na vaše besede "Zdržali bomo leta".
    72 + …..

    • Jack G. pravi gor

      Imel sem enak občutek kot Daniel. Maria sebe opisuje kot starejšo ADHD in živi v skladu s tem opisom v zgornji zgodbi.

  10. DVW pravi gor

    Maria, piši naprej, to nas neizmerno fascinira.


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran