Na Tajskem doživiš vse (48)

Prejšnji teden ste lahko spoznali Christiaana Hammerja, ki je pripovedoval o svojem prvem obisku Isaana. To zgodbo lahko še enkrat preberete: www.thailandblog.nl/leven-thailand/je-maak-van-alles-mee-in-thailand-41

V njem je obljubil, da se bo vrnil, in Christiaan je o tem drugem obisku napisal naslednje poročilo:

Moj drugi obisk Isaana

Med prejšnjim obiskom vasi Na Pho sem slišal, da si otroci partnerja vaškega načelnika, gospoda Lija, želijo loparje za badminton in podobno. Ob naslednjem obisku sem ga prinesel s seboj. Poslali so mi angleško knjigo znanega tajskega pisatelja iz njihove regije, in sicer Pira Sudham (glej en.wikipedia.org/wiki/Pira_Sudham ).

Ko sem prispel na letališče Don Muang, sem bil zelo presenečen, ko sem zgodaj zjutraj zagledal vaškega poglavarja Lija z ženo in Lijevo hčerko z 8-letnim sinom, ki sta me čakala. Hči, ki je malo govorila angleško, se je opravičila in prosila, če lahko ostaneva v Bangkoku dva dni. Oče Li in drugi še nikoli niso bili v Bangkoku in so želeli videti slavne templje. Bil je prijeten dan.

Ko smo šli popoldne nekam jest, je LI vprašal, ali lahko gremo nocoj v Patpong. Rekel sem, da je v redu in tudi njegov partner se je strinjal. Toda njegov partner je mislil, da želi iti v Nightmarket, Li pa je rekel, da želi videti slavne bare s plesalkami. Tako smo šli najprej tja in tam naročili pivo. Vendar pa je moral Li pogosto na stranišče, da bi pogledal mimo pomanjkljivo oblečenih dam v tisti straniščni sobi. Ko je naročil drugo pivo, mu je partner rekel: "Li, zdaj si dovolj videl in zato na tržnico."

Prenočili smo v hotelu in se okoli poldneva odpravili po nakupih v Na Pho. Med potjo mi je Lijeva hčerka povedala, da so zobne proteze, ki sem jih nazadnje kupil za Li, ukradene. Med spravilom riža ga je pustil doma. Kambodžani so verjetno izkoristili priložnost za vlome.

Enkrat sem hčerki rekel, da bi rad živel na Tajskem, a da moram tudi na Nizozemskem delati 3 do 6 let. Poleg tega bi bilo lažje, če bi se poročila s Tajcem. Na poti domov je povedala, da je še vedno uradno poročena, čeprav njen mož že 7 let živi z drugo žensko in ima 3 otroke. Povedala je tudi, da je šla z očetom na sodišče v Yasothonu, da bi dosegla ločitev, a da njen mož tega ni želel. Mislim, da je imel visoke finančne zahteve. Rekla je, da je razočaranje in razumel sem, kaj je mislila. O tem bi razmišljal, ko bi prišel domov.

Ko sem se vrnil v vas, so me toplo sprejeli in slišal sem, da je bil nedavno pobran riž zelo uspešen. To so pripisali moji prisotnosti pri sajenju. To me je presenetilo in to pripisal vraževerju.

Pri gospodu Liju sem srečal tudi župana mesta Na Pho in poveljnika policije v tem okrožju. Slednji mi je obljubil polno sodelovanje, če se kdaj preselim tja.

Nekega dne so šli spet sejati riž in me prosili, naj se sprehodim po vasi, da vse pazim, ko pridejo tujci. To sem počela in se občasno igrala z otroki. Ko sem šel na sprehod in šel mimo njihove šole, me je pozdravilo na desetine njihovih sošolcev.

Bližalo se je slovo in takrat so mi iz vasi podarili kos svile, iz katerega so mi dali sešiti tuniko. Na tem je bilo opravljenega veliko dela. Svila je bila iz murv Lijevega partnerja. Njegovi bratranci so predli prejo, teta pa je tkala blago. Prastric je naredil to srajco. Pravo vaško darilo. Sedaj pred več kot 25 leti ga še vedno imam, vendar ne ustreza več.

Družina me je odpeljala do avtobusne postaje Na Pho. Tudi zdaj sem ostal v Bangkoku še nekaj dni samo zato, da sem dobro pojedel.

Kasneje sem poslal še nekaj pisem in dobil odgovor tudi od Lijeve hčerke. Aprila naslednje leto sem želel spet priti in napovedal svoj prihod. V letalu družbe China Airlines sem se nenadoma znašla poleg avtorice knjige, ki so jo otroci poslali, in sicer Pire Sudham. Lepo sem poklepetal z njim, a sem žal po prvem obroku zaspal do ene ure pred prihodom na Tajsko. Tam me ni čakal nihče.

Dan po prihodu sem zbolel in se po nasvetu zdravnika odpravil v miren kraj ob morju, kjer sem spoznal svojo sedanjo ženo. Prejel sem pismo družine in odgovoril nanj.

Kasneje sem izvedel, da sta dva ali trije od prvih ljudi, ki sem jih srečal na Phuketu, umrli v cunamiju na Phuketu.