Na Tajskem doživiš vse (26)

Še ena nova epizoda v naši seriji od bralca bloga, ki je na Tajskem doživel nekaj, česar ne bo zlahka pozabil.

Danes zgodba bralca bloga Lex Granada o grozljivem odkritju v njegovem domu.

Družina kač

Moja hiša je v čudoviti mirni soseski v slepi ulici. V dnevni sobi je udoben raztegljiv kavč, ki se večinoma uporablja kot kavč, vendar včasih.

Tako se opazi vsak najmanjši zvok, toda tisto, kar sem slišal, je bilo tako tiho, da nisem bil pozoren na to. Po nekaj dneh, hej, pa je bilo spet. Po naravi še vedno radovedna sem odrinila kavč od stene, dala roke podnj in začela iskati ne-vem-kaj. Tudi blazine so morali premakniti, a skrivnost je ostala nerešena.

Zdaj nekajkrat na mesec slišim to mehko šumenje, vendar je tako tiho in kratko, da sem se (dobesedno) sprijaznila z mislijo, da si morda z menoj na raztegljivem kavču deli žuželka.

Pred enim tednom je delavec nenadoma zakričal in jaz sem priskočil na pomoč: nad ploščicami se je v čudovitih krivuljah pomešala super ljubka mala kača. Tako majhen, da ga je enostavno prenašati zunaj.

Pred nekaj dnevi sem svoj raztegljiv kavč uporabil kot prvi del njegovega imena in spet slišal zdaj zelo poznane zvoke. Ne da bi zares pričakovala odgovor, samo trepljam po blazinah, saj ostaja intrigantna.

To jutro, s svojo zaspano glavo, najprej vidim črva, ki štrli izpod kavča, in zgrabim robček, da ga usmerim ven. Izkaže se, da je črv nekoliko večji od pričakovanega in odrasla kača se zmeša v zložljivi mehanizem raztegljivega kavča.

In on ali ona je bil velik: verjetno oče ali mati (kaj pa kače?) dojenčka, ki smo ga pred tednom dni pripeljali ven. Tudi to žival so s pomočjo sosedov spremenili v »vrtno cev«.

Nenavadna ideja, da sem svoj raztegljiv kavč več tednov delil s »zahrbtno družino«, a sem spet edini uporabnik, danes brez hrupa.