Pristal na tropskem otoku: sem do sem!

Avtor: Els van Wijlen
Objavljeno v Življenje na Tajskem
Tags: , ,
21 februar 2016

Zdaj res dvomim, ali sem ravnal prav… Tukaj sem, do vratu v pesku. Vroče je, zelo vroče in nos me srbi. Dokler se splača ... ampak še ne vem ... čas bo pokazal ...

Le v izjemnih primerih se posvetujem z zdravnikom. Toda moja stopala, ki so otekla do ogromnih razsežnosti, mi sporočajo, da je čas za obisk zdravnika. Somi predlaga obisk dobrega farmacevta, ki bi izvajal akupunkturo "po strani".

Odličen načrt, torej gremo. Farmacevtu, mladeniču prijaznih oči, ki veselo gleda na svet skozi mastna očala. Tam izvemo, da se ne ukvarja z akupunkturo, je pa poleg farmacevta tudi kiropraktik. Seveda bi rad pogledal moja napeta stopala in njegov nasvet takoj sledi; Moram iti naravnost v Poo, zeliščni masažni salon tik ob ulici.

V redu, grem takoj. Poo vodi Wi, ki me po pogledu na noge posadi na stol in začne vreti vodo. Pffffff in je že tako vroče. Moja stopala eno za drugim prihajajo v vročo kopel in so rahlo masirana. Super, še nekaj časa bom tako vztrajal.

Potem moram noter, ker se izkaže, da je topla kopel za noge šele začetek. Ker, pravi Wiiii, so kosti v mojem hrbtu krive in zato stvari ne tečejo pravilno. Tako bo po zeliščni masaži telesa, ki mi jo bo dala, počila tudi kosti. S piskajočim glasom ji razložim, da ne maram škripanja tistih kosti in da je masiranje nog pogosto zelo boleče.

Vmes se sprašujem, kaj je naredil tisti naturopat na Nizozemskem, ker so mi tam že dali zravnati kosti za mastno plačilo ... pa še garancijo je dal ...). Toda Wiiii me zna prepričati, zato se spustim na tla in se predam. Wiii, ne boli me, celo prijetno je in preživel sem pokanje kosti.

Po zdravljenju moram TAKOJ nazaj h kirofarmacevtu, ne ne ne jutri, ker je po mojem srčnem utripu zaznal, ali in katera zelišča potrebuje moje telo, torej je tudi homeopat. In, pravi mi, moram vsak dan zakopati noge v pesek, ker pesek deluje razstrupljevalno. No, no, nisem vedel, da sem v tako slabem stanju.

Hitro še enkrat k tistemu zdravniku, preden bo prepozno..... Pogledam z ulice skozi stekleno pročelje v močno osvetljeno lekarno. Sredi trgovine na hodniku na tleh leži zagorel potetoviran velik plešast moški, poleg njega kleči farmacevtka in izvaja akcije. Zelo previdno odprem vrata, plaho vprašam, če lahko vstopim in ali so še odprta. Ja, lahko vstopim in počakam, da pridem na vrsto na plastičnem stolčku poleg pleše. Ooooo kaj sem začel.

Po talnem tretmaju se obravnavani pacient usede na lesen stol za pult. Kiro-apo-homeopat dobi mape, polne stekleničk, ki jih razstavi na pultu, med Strepsils in Durex. Obrne se proti zadnji steni in naredi globok wai ter izgleda, kot da govori malo molitve. Pacientu (ki je slep in Nemec, kot sem izvedel) izmeri utrip v desno roko, z levo roko pa lebdi nad stotinami majhnih vial in izbira tisto, kar potrebuje.

Po tem obredu se jasno in slišno razpravlja o zasebnem stanju in duševnem stanju v angleščini za vse, prekineta pa ga vrteči se pijani turist, ki potrebuje zdravila za boleče grlo, in precej nemirna tajska stranka. Potem sem jaz na vrsti. Neudobno se premikam na lesenem stolčku, ko kiro-apo-homeopat pusti, da moj utrip seva vanj. Vidim človeka z zaprtimi očmi, ki bi lahko videle skozi mastna očala, kako mirno in samozavestno izbira moje zdravilo.

Po nekaj minutah je pripravljen in mi da tablete, ki mi bodo povrnile notranjo energijo in vse tegobe, ki so posledica tega. Z vsakodnevno tableto za pod jezik bom čez teden dni kot nov, upam, da tudi z vitkimi nogami in pripravljen na preostanek življenja. Tako se naslednji dan odločim, da grem. Nič trmastega in odločim se, da bom vse nasvete Wiiii in kiro-apo-homeopata vzela k srcu. Veš kaj. Še malo bom dodal!!

Grem na plažo in se zakopljem do vratu. Seveda sem moral najprej narediti nekaj čara o razstrupljevalni moči peska. In ugani kaj? V Sahari so horde razvajenih turistov zakopane do vratu zaradi razstrupljanja. Poglejte, to je spet razstrupljanje.... ne samo usrano zakopavanje nog... ne, potem pa hopsakee celega telesa pod pesek!! Še ena dodatna prednost se mi zdi, da kmalu ne bodo spet vitke samo moje debele noge ... ampak celo telo!

In tako ležim tukaj, pffffffff vroča in zamašena do vratu v pesku.

Ali nisem punčki jasno povedal, na katero plažo naj me pride izkopat?

2 odgovora na “Pristal sem na tropskem otoku: tukaj sem obtičal!”

  1. John Chiang Rai pravi gor

    Zadržki, ki jih opisujete, so pogosti v zelo vročem podnebju, še posebej pri ženskah s šibkim vezivnim tkivom. Vroče vreme povzroči otekanje krvnih žil, da telo bolje oddaja toploto. Posledično se krvni obtok samodejno upočasni, vene pa hkrati izgubijo elastičnost, zaradi česar tekočina lažje prehaja v okoliško vezivno tkivo. Edino, kar pomaga, je hladna kopel za stopala in vadba, kot je na primer plavanje, hoja in kolesarjenje. Če se te težave pojavljajo pogosteje in ne izginejo z vadbo, ali hladnimi kopelmi za stopala, bi vseeno obiskala pravega zdravnika in nikakor ne maserko ali farmacevta, ki te pogosto vodi po nepotrebnem samo zaradi zaslužka.

  2. Helen pravi gor

    Hahaha, kakšna sladka zgodba!
    Zelo me zanima, če je pomagalo in ali je tudi ostalo malo shujšalo. Morda je dober nasvet za odpadke!
    lep pozdrav in moč,
    Helen


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran