Ko se nesreča bliža …
Že vrsto let živim na Tajskem in uživam v čudovitem življenju v tej čudoviti državi. Sončno podnebje, lepa in sladka tajska žena, lep sin, velika hiša, dobra pokojnina itd. itd. Kaj več bi si človek lahko želel, kajne?
Ja, to lahko rečem, vem pa tudi, da tega za menoj ne morejo trditi vsi tukaj, sploh pa ne Tajci. Seveda poznam veliko zgodb o revščini, kriminalu, razpadlih odnosih, otroškem delu, zlorabi žensk in tako naprej v tej državi. Vendar sam nimam izkušenj s temi vidiki tajskega življenja. Slišim, preberem, nato pa rečem "Joj, kako hudo, kajne" in nadaljujem, kar počnem. Je tako rekoč »daleč od moje postelje«.
Svetovne katastrofe
Malo ga primerjam s tem, kar doživljaš vse življenje. Trajekt je strmoglavil v Bangla Deshu, v Iraku in Afganistanu divja vojna, v afriški državi vlada akutna lakota. Vse zelo slabo in če vas vprašajo, lepo naložimo denar na žiro ali bančno številko in potem po pijači mirno odidemo spat. Dokler se na primer ne zgodi huda prometna nesreča, v kateri so udeleženi sokrajani ali morda celo ožja družina, znanci ali prijatelji. To je katastrofa, ki naredi večkrat večji vtis in se te osebno dotakne. O tem govori ta zgodba.
Pobegnil od doma
Tam so stali pred vrati naše hiše. Bilo je tik pred božičem, tudi tako simbolično. Mama Ying s svojima hčerkama, Noy (18) in Nom (16) iz vasi moje žene. Vsa prtljaga, ki so jo imeli s seboj, je bila tajska nakupovalna torba. Pobegnil iz hiše za možem in očetom, ki je zaradi hude odvisnosti od alkohola redno zlorabljal ženo. Malo kasneje so kot preplašene ptice sedele na tleh v naši dnevni sobi, kjer jim je žena priskrbela tajsko hrano. Bežati iz lastnega doma ni nekaj, kar narediš kar tako, pred tem je dolga zgodba. Te zgodbe ne poznam, res nočem vedeti. Beda se nato zelo približa in dobi obraz, torej tri obraze. Ne glede na zgodbo, tako ali tako nikoli ne bom razumel ozadja, kot je Farang, veliko bolj pomembno je pomagati tem trem ljudem.
Prijatelj iz otroštva
Ying je prijatelj moje žene iz otroštva. Ona ni, tako kot moja žena, odšla iz vasi, da bi zaslužila drugje. Poročila se je z lokalnim Tajcem in imela od njega dve hčerki. Na začetku je šlo kar dobro, živeli so blizu ženine matere in tako sem jih – po njihovih besedah – moral tudi jaz poznati. Redno so prihajali jesti in piti. Pri meni pa o prepoznavnosti ni bilo sledu, toliko ljudi sem videla takrat in tiste današnje hčerke so bile punčke stare nekje 8 do 10 let. Moški je sprva imel (slabo) delo, tako da je pomagal kmetom pri žetvi riža in drugih priložnostnih delih. Ne vem, ali je bilo to zaradi pitja, iger na srečo ali preprosto brez dela, ampak šlo je narobe. Vse pogosteje je prihajal domov pijan in nato nadlegoval ženo, kolikor vem, otrok nikoli ni poškodoval. Tajka si na tem področju veliko vzame, a tudi zanjo obstajajo meje in so bile zato krepko prekoračene.
Prva pomoč
Psihično se bodo morali vsi trije še navaditi na idejo, brez hiše, brez očeta, brez službe. Najprej pa med božičem jejte, spite in se sprostite. Hudo mi je zaradi njih, vendar si ne morem kaj, da ne bi ponudil pomoči preko svoje žene. Vsi trije so spali v eni postelji v naši sobi za goste. V tistem obdobju so priskrbeli nekaj oblačil in spodnjega perila, saj jih skoraj niso imeli. A nekaj je bilo treba narediti, saj jih seveda nismo želeli imeti v naši hiši “za vedno”. Mati in najstarejša hči zdaj delata v veliki indijski restavraciji naše sosede. Zagotovljena je bila tudi nastanitev v hiši z ostalim gostinskim osebjem. Ni jim treba govoriti, ker je samopostrežna restavracija in je veliko drugega osebja, ki govori jezik obiskovalcev. Polnjenje bifeja, pospravljanje in pomivanje je del njihovih nalog. Najmlajša hči je še naprej živela z nami. Moja žena jo ima za lastno hčerko, ki opravlja nekaj gospodinjskih opravil in pomaga v mini trgovini. Prva dva zdaj zaslužita dostojno plačo, najmlajši ima stanovanje in prehrano ter dobi dovolj denarja, da si tu in tam kupi nova oblačila.
prihodnost
Tukaj so že več kot dva meseca, vsi trije izgledajo veliko bolje kot ob prihodu, tudi smeha in petja je na vsake toliko veliko. Nihče ne ve, kakšna bo njihova prihodnost. Ali obstaja domotožje po vasi, po družini in prijateljih? ne vem Ali so srečni v Pattayi, ne vem. Upam na najboljše, kajti skušnjava predvsem za ti dve mladi dekleti, da bi v Pattayi na drugačen način zaslužila veliko denarja, zagotovo preži. Mislim, da sta oba še vedno nedolžna, toda kako dolgo bosta lahko tako vztrajala? Buda reši jih!
Gringo,
Ste oseba z velikim srcem. Ta izraz poznajo celo na Tajskem.
Pravzaprav si malo podoben meni. Ne moreš vzeti bede Tajske na svoj vrat. Vedno sem pomagal mnogim ljudem, a obstajajo tudi meje.
Prav tako lahko pričakujete, da boste nekaj dobili v zameno. Na žalost ni tako.
Ko te ne potrebujejo več, padejo kot opeka. Seveda obstajajo izjeme. Vendar jih ni veliko. Zaenkrat vso podporo dajem ženini stari mami in malo njenima sinovoma. Oba delata zelo trdo, tako da je malo bonus. Če kaj potrebujem ali opravim doma, so vedno tam. Če imate veliko srce, se vas bo seveda strašno dotaknila tudi na primer revna starka (ki jo v Pattayi srečujete povsod).
Včasih sem vedno nekaj dajal. Ali fant, ki ni mogel hoditi in se je plazil na plaži Pattaya. Kasneje sem izvedel, da je bil tisti fant zvečer dober gost v več barih v Pattayi in da je imela uboga starka več hiš in stanovanj. Na koncu napornega delovnega dne jo je pobral eden od njenih sinov v zelo lepem avtomobilu.
Nikomur več ne dam ničesar (razen revnim otrokom na vrsti, na primer sladoled). Te dni spite veliko bolje.
J. Jordan.
gospod Jordan,
G. Gringo pripoveduje ganljivo zgodbo, ki ne potrebuje dodatnih komentarjev, razen spoštovanja njegove človečnosti in skrbi.
Obožujem ljudi, kot sta gospod Gringo in njegova žena, ki spontano pomagata trem revcem v stiski, ne da bi pomislila, da bi karkoli želela v zameno.
Moderator: Izpustili smo tisto, kar ni relevantno.
.
Ganljiva zgodba in napisana iskreno. Vsi trije so z vašo pomočjo spet ubrali nit in upam (in mislim), da jim bo šlo še naprej dobro.
Lepa in ganljiva zgodba, Gringo. Srce imaš na pravem mestu. Snamem vam kapo dol in družini želim vse dobro v prihodnje.
To je druga stran življenja na Tajskem. Lahko se zapleteš v vse vrste trpljenja in potem moraš vedno izbrati, kako se z njim soočiti. Na Nizozemskem so agencije za vse, pri nas ne. Lahko gre celo tako daleč, da moraš izbirati med tem, ali nekomu pomagaš ali nekoga izpustiš, za ljudi, s katerimi si tesno povezan, postaneš nekakšna zavarovalnica. Pripomba, da v zameno dobiš malo hvaležnosti, je žal pravilna. Tajci vašo pomoč vidijo kot dejanje, s katerim povečate svojo Kharmo, torej to počnete zase in morda ste. Navsezadnje se želite znebiti neprijetnega občutka, ki ga povzroča nepomoč.
Zelo ganljiva zgodba.
Sam sem med prvim dopustom (pred 13 leti) na Tajskem doživel naslednje.
V Bangkoku sem šel ven s tovarišem. Ura bi bila približno 03.00 ure zjutraj, ko sem hodil po cesti Sukhumvit. Vzdolž fasad so se podgane poigravale z odpadki, ki jih je pustila trgovina.
V nekem trenutku sem videl, da se nekaj premika, kar zagotovo niso bile podgane.
Pod umazano odejo z umazanimi časopisi sem odkril lepo mlado žensko z dojenčkom v naročju. Spala je, kolikor je le mogla, in bila šokirana, ko me je videla sklonjenega.
Nisem mogel vzpostaviti stika z njo (brez angleščine in nisem govoril tajsko)
Kaj bi lahko naredil, tako malo. Pustil sem sporočilo, s katerim bi verjetno lahko hranil njo in njenega otroka do konca tedna.
Tudi mojega večera je bilo konec in takoj. Rekel sem ti, da je bilo pred približno 13 leti, a te slike ne bom nikoli pozabil.
Po tem sem šel približno 20-krat na Tajsko in tam celo imel podjetje.
Quillaume
Čestitam ti, Gringo, za pravilno reševanje te težave. Vedno je dober občutek, ko lahko pomagaš drugim. Imel sem podobno izkušnjo z 2 tetama moje žene (zdaj bivše) in njunima hčerkama, starima 9 in 11 let.
Kasneje je zanje prišla rešitev, da so se lahko vrnili v svojo vas, kjer so doma.
Upajmo, da boste skupaj našli tudi trdno rešitev. Čas prinaša nasvete!
Lep pozdrav,
Bert
Ganljivo, vendar je na Tajskem zelo pogosto, Moški je pogosto pijan in zlorabljal svojo ženo. Ko bi le bilo več ljudi, kot si ti, ti Gringo pokaže pravega prijatelja.
Moderator: Ni jasno, kaj mislite.
No, velika življenjska zgodba, veliko srce tudi, oboje sem imela! Zdaj, 10 let kasneje, tega ne bi ponovila! Šolanje plačano, denar izposojen za bolnico, denar za Big Sister, sicer bi izgubila stanovanje, brezobrestni kredit za motorje itd, itd, itd.
Po mojih izkušnjah, karkoli narediš, da bi »pomagal«, je težko najti preprosto spoštovanje.« Še naprej te vidijo kot »Faranga«, in ta pogled te naredi za tujca in ostane. V družini moje žene ni » domov" zame. In to je izguba, samo boli!
Še naprej bom živel tukaj, ampak "pomoč"...pozabi!!!
HAP (Bert) Jansen