Maarten Vasbinder živi v Isaanu. Njegov poklic je splošni zdravnik, poklic, ki ga je opravljal predvsem v Španiji. Na Thailandblog odgovarja na vprašanja bralcev, ki živijo na Tajskem, in piše o medicinskih dejstvih.
Imate vprašanje za Maartena in živite na Tajskem? Pošlji to uredniku: www.thailandblog.nl/contact/ Pomembno je, da navedete pravilne podatke, kot so:
- Starost
- Pritožbe)
- Zgodovina
- Uporaba zdravil, vključno z dodatki itd.
- Kajenje, alkohol
- prekomerno telesno težo
- Izbirno: laboratorijski izvidi in druge preiskave
- Možen krvni tlak
Fotografije lahko pošljete na [e-pošta zaščitena] vse je mogoče storiti anonimno, vaša zasebnost je zagotovljena.
Opomba: možnost odgovora je privzeto onemogočena, da se prepreči zmeda z nemedicinsko utemeljenimi nasveti dobronamernih bralcev.
Dragi Martin,
Pravkar sem prebrala zgodbo M. o bolečinah v ušesu po potapljanju. Sam sem se potapljal s SSI (scuba school international) in nato prešel na PADI, kjer sem pred 2 leti opravil šolanje za potapljača reševalca in opravil teste. Nobena potapljaška šola se neposredno ne ukvarja s temo "ušesne bolečine".
Pri osnovni vadbi »open water« je obravnavana tema »pression«, ki pa ni povezana z bolečino v ušesu. Rečeno je, da morate "počistiti", da odpravite razliko v tlaku med notranjim in zunanjim ušesom. Večina jih za trenutek stisne nos in se nato pretvarja, da močno piha. Sem eden tistih srečnežev, ki znajo izenačiti, ne da bi si stisnili nos.
Da bi (v veliki meri) razložil bolečino v ušesih, se želim vrniti k »tlaku«. Ko ima potapljač glavo tik nad vodo, je pritisk na notranje in zunanje uho enak, in sicer atmosferski tlak približno 1 bar. Na gladini morja se ta tlak lahko nekoliko razlikuje glede na območje tlaka nad mestom potopa, torej območje nizkega tlaka ali območje visokega tlaka. Sama po sebi pa je ta rahla sprememba tlaka nepomembna za bolečino v ušesu.
Kar je veliko bolj pomembno, so spremembe tlaka takoj, ko vam skodelica pade pod vodo. Sprva prizadenejo le zunanje uho. Potapljač M. pri svojem usposabljanju verjetno ni povezal bolečine v ušesu in nihanja pritiska pod vodo.
Med potapljanjem se pritisk na zunanje uho poveča za 1 bar na 10 metrov globine potopa. Torej na globini 10 metrov imate 2 bara tlaka, na 20 metrih imate 3 bare in ... na 40 metrih imate 5 barov tlaka.
Vidite torej, da je nihanje tlaka največje v prvih 10 metrih spusta, kjer se tlak poveča za 100%, in sicer iz 1 bara na 2 bara. Tistih prvih 10 metrov je samo potapljaško območje potapljača začetnika. Pri povečanju tlaka za 100 % na zunanjem ušesu in .. % na notranjem ušesu je izenačevanje v tem območju potopa zelo pomembno. Ko presežete globino 10 m, se več očisti le občasno, ker nihanje tlaka takrat ni več tako veliko.
Če se vrnem k bolečinam v ušesih potapljača M.: če si očistite ušesa in vas še vedno boli ušesa, potem mislim, da sta za to predvsem dva razloga:
1) ste med nesrečno peščico, ki mora več pozornosti posvetiti izenačevanju oz
2) kot začetnik ste šli preveč gor in dol v 10-metrskem območju (= delali preveč jo-joja)
Potapljač začetnik približno do 50. potopa posveča veliko pozornosti materialu, tako da se manj pozornosti posveča globini potopa. Razlike v tlaku, ki nastanejo med jo-jo v 10-metrskem območju, res lahko povzročijo ostro zbadanje v ušesu, saj potapljač začetnik ne razmišlja o ponovnem izenačevanju pravočasno po 1. sprostitvi. Med tem jo-jo je seveda pomembno vedno znova izenačevati, da odpravimo te super velike razlike v tlaku. Škoda, da to v učbenikih SSI in PADI ni navedeno v toliko besedah, kajti to morate brati med vrsticami.
Pršila za nos ne uporabljamo, ker bolečina v ušesih običajno ni povezana z zamašeno Evstahijevo cevjo, temveč z neuspehom pravočasne izravnave. Mimogrede, izenačite, preden zunanji pritisk postane prevelik. Navsezadnje je takoj, ko začutite bolečino, že prepozno in vpliva na nadaljnji potop.
Uporabljamo kapljice za ušesa, ki jih izdelamo sami, da naredimo bobnič nekoliko bolj prožen. To je mešanica kisa in čistilnega alkohola. Dr. Maarten bo morda lahko povedal več o pravilnem mešalnem razmerju.
Lep pozdrav,
Rene (BE)
*****
Dragi Rene,
Slušna cev ali Evstahijeva cev povezuje nazofarinks s srednjim ušesom in zagotavlja enak pritisk na obeh straneh bobniča. Cev je oblikovana kot trobenta (tuba) in ima v sredini zelo ozek del. Vhod v nosno votlino se pri prehladu zlahka zamaši.
Z izjemo juhe izravnava ni nič drugega kot povečanje ali zmanjšanje pritiska na notranji strani bobniča, tako da se razlika v tlaku znotraj in zunaj približa. Če je Evstahijeva cev zaprta, lahko izravnavaš kolikor hočeš, vendar brez uspeha. Ljudem, ki trpijo zaradi tega, kapljice za nos zelo koristijo, zagotovo pa tudi drugim in začetnikom.
Kapljice za nos razširijo cevko s pomočjo adrenalinu podobne snovi. Solne kapljice, ki se pogosto uporabljajo, ne naredijo nič. V letalu je obratno. Tam je podtlak, tako da je bobnič potisnjen navzven. Pogosto pomaga požiranje. Zehanje in vohanje še bolje. Tudi oblika kliringa.
Bolečine v ušesu med potapljanjem in letenjem povzročajo razlike v tlaku. Bobnič je izjemno občutljiv in boli pri sesanju ali izbočenju. Kapljica za nos je lahko koristna tudi na letalu.
Kis in alkohol preprečujeta okužbe zunanjega ušesa (otitis externa) in nimata nobene zveze s prožnostjo bobniča. Dovolj je že samo kis. Kapljico pred potopom in po potopu posušite uho s hladnim sušilcem za lase in nato še eno kapljico kisa. Alkohol lahko celo poškoduje bobnič. Pri vnetju zunanjega ušesa se dobro obnese kapljica kisa za nos, pomešana s polietilen glikolom, vendar se nikar ne motite, saj morajo biti kapljice sterilne.
Zunanje vnetje ušesa je zelo boleče, vendar ga je na srečo enostavno zdraviti. Antibiotiki so zelo redko potrebni. Vendar je treba uho očistiti, kar lahko boli. Nikoli tega ne počni sam.
V svoji praksi sem v 25 letih videl približno 20.000 primerov vnetja zunanjega ušesa. Samo enkrat je bil vključen ORL zdravnik, ki ni mogel narediti nič in le nekaj desetkrat antibiotiki. Razvil lastno kapljico, ki se še vedno uporablja.
Nikoli se ne potapljajte ali plavajte s tako imenovanimi grommeti (cevkami v bobniču), karkoli pravijo zdravniki. V mrzli vodi ni težav, večje težave pa se lahko pojavijo pri vodi, toplejši od 25 stopinj.
Okužbo notranjega ušesa, ki jo povzroči umazana voda od zunaj, je zelo težko zdraviti. Tudi čepki za ušesa ne pridejo v poštev, saj dajejo lažen občutek varnosti. Ušesni čepki vedno puščajo in za pokrovčkom se ustvari fantastično okolje za vse, kar raste in cveti ter tako osvaja sluhovod.
V potapljanju se mi zdi najboljša definicija za izenačevanje. "Poskusi odpraviti razliko v tlaku med notranjo in zunanjo stranjo bobniča". Seveda je tehnika pomembna, a še bolj pomembna je dobro delujoča Evstahijeva cev. Ta cev mi ne deluje pravilno, kar je eden od razlogov, da se ne potapljam. Drugi razlog je, da ne bom poskušal biti boljši od ribe v vodi. Sin pa je inštruktor jamskega potapljanja, poklic, ki sem ga vedno spremljala s strahom in trepetom. Na srečo zdaj spet uporablja svoje možgane.
V Španiji sem redno pregledoval potapljače. Za začetnike je še posebej pomemben temeljit ORL pregled. Če tam kaj ne štima, jih dobra potapljaška šola ne bo sprejela med tečajnike.
Velik nosni mandelj je načeloma že kontraindikacija.
V zvezi
dr. Maarten