Ljudje in (lačni) sloni trčijo v 11 provincah
Divji sloni – v njih je okoli 3000 Tajska – pleniti polja v iskanju hrane. Hranijo se s sladkornim trsom, kasavo, bananami, kokosovimi orehi in drugim sadjem, ker je njihov življenjski prostor postal premajhen.
Ministrstvo za narodne parke, varstvo prosto živečih živali in rastlin pravi, da približno 15 zaščitenih gozdov v 11 okrožjih doživlja spopade med človekom in divjimi živalmi.
Zavetišče za divje živali Khao Ang Rue
Razmere v rezervatu za divje živali Khao Ang Rue v provinci Chachoengsao so najbolj dramatične. Leta 2002 je bilo 136 divjih slonov. Lani se je število podvojilo zaradi visoke rodnosti 20 na leto. V 12-mesečnem obdobju v letih 2009 in 2010 je bilo v okrožju Tha Takiab 117 napadov na kmetijska zemljišča in ubitih 20 slonov. Park divjih živali je napotil 50 nadzornikov, da ujamejo divje lovce, ki ubijajo slone zaradi njihove slonovine. Sloni morajo divjati, saj njihov lastni habitat zagotavlja le dovolj hrane za 160 živali, farme okoli rezervata pa se širijo. Vsako leto samo v dveh okrožjih uničijo polja kasave in sladkornega trsa v vrednosti 10.000 raijev.
Po sončnem zahodu jumbosi prečkajo cesto 3529, ki teče skozi rezervat, da bi poiskali hrano, približno 3 do 10 slonov naenkrat. Vaščani jih poskušajo pregnati s hrupom in pokanjem petard. Oblasti so kmete pozvale, naj ne poškodujejo živali. Izkopali so 184 milj dolg jarek: 3 čevljev širok in 2,5 čevljev globok s 45-stopinjskim položnim pobočjem na eni strani, da se lahko sloni vrnejo nazaj, ko stopijo v jarek. Letos še 142 kilometrov in leto zatem 35. Poleg tega bodo posadili drevesa in rastline, da bi povečali oskrbo s hrano za živali.
Rezervat Salak Phra
Spopadi med ljudmi in živalmi v rezervatu Salak Phra v Kanchanaburiju segajo v leto 1990. Prej so se dogajali le v sušnem obdobju, zdaj pa vse leto. Prekomerno izkoriščanje gozdnih proizvodov je še en razlog, zakaj divjajo. Sloni jedo bambus, vaščani pa ga sekljajo za prodajo. Rezervat ima približno 200 slonov. Na enem mestu je postavljena 17 kilometrov dolga elektroograja, a je napetost prenizka, da bi živali odvrnila. Poleg tega so svoje trase prestavili tja, kjer ni žice. Na drugem mestu je 11 kilometrov ograje z višjo napetostjo. Jarki tukaj niso rešitev, ker je pokrajina hribovita.
Nacionalni park Chalerm Rattanakosin
Leta 2007 se je v sosednjem nacionalnem parku Chalerm Rattanakosin pojavilo več skupin slonov. Zadnji dve leti pogosto iščejo riž, banane, kokosove orehe in drugo sadje. Živali so celo vstopile v tempelj v iskanju soli. Vaščani so poskušali vse, da bi jih prestrašili, a sloni so pametni. Brcali so po skalah, da bi razbili reflektorje na tem območju. Zelo so trmasti. Če bodo stvari resnejše, bodo morda morali vaščani poseči po ostrejših metodah,« pravi predsednik vaškega sveta.
Ekološki koridorji
Najbolj ambiciozen poskus iskanja rešitve je ustvariti 'ekološke koridorje': povezovanje habitatov, ločenih s človeško poselitvijo. Poskusili bodo na primer povezati Chalerm Rattanokosin (številka 5 na zemljevidu) in jez Sri Nakharin (6), kjer ne živijo sloni. Enako Chalerm Rattanokosin in Salak Phra (1). Upajmo, da lahko ljudje in živali živijo drug ob drugem v miru.
Pravzaprav bi morali biti zelo veseli, da se sloni še vedno rojevajo v divjini, a ker se vsako sekundo rodita 2 otroka, kar pomeni 80 milijonov ljudi po vsem svetu letno, za te in številne druge živali v divjini ni več prostora. .in če je še prostor, jih ubijejo zaradi kože, krzna ali slonovine. 🙁
Ja,
Vedno so me učili maša pred reakcijo = maša po reakciji.
Če torej svetovno prebivalstvo še naprej raste (+ debelost), potem se mora nekaj zmanjšati (tj. izginiti).
Žalostna in še posebej pretresljiva objava, ki na žalost ni presenečenje v luči velikanskega krčenja gozdov na Tajskem. Podobe izkoriščanih slonov z izbušenimi očmi na ulicah Bangkoka in drugih turističnih krajev na Tajskem bodo vedno ostale v meni. Tajski prijatelji mi vedno pravijo, da so sloni na Tajskem »svete« živali. Ko vprašam, zakaj se s temi živalmi ravna tako škandalozno, ne znajo odgovoriti.
Predvsem kmetje, ki živijo od zemlje, malo spoštujejo tukajšnjo floro in favno. Primer. V vasi, kjer živim, sladkorni trs vsako leto pred spravilom zažgejo. Ker potem listi zgorejo in ostanejo samo stebla in s tem prihranimo pri stroških dela. Ne zanima jih, da v tem peklenskem ognjenem morju (plamen do dvajset(!) metrov visok) pogine na tisoče živalskih vrst. Da ne omenjamo enormnega onesnaženja zraka (pri nas temu pravijo »smejoči se« hima dam = črni sneg), ki je dobro vidno na satelitskih posnetkih in povzroča ogromne težave z dihanjem in okužbe dihal, predvsem pri majhnih otrocih in starejših. , prebivalci svojih vas(!). Rad imam to državo, a način, kako ljudje tukaj ravnajo z naravo, me navdaja z gnusom in gnusom.
Vendar Bean pride po svojo plačo in sami si izkopljejo grob. Živim v osrednji Tajski in tukajšnji kmetje objokujejo, da so pridelki (zlasti riž) čedalje slabši. Kajti podnebne spremembe so pri nas že dejstvo. Riž lahko gojimo le v določenih temperaturnih mejah. V desetih letih, kar živim tukaj, je postalo precej topleje zaradi globalnega segrevanja in nenehnega krčenja gozdov na Tajskem. Tako se zlo kaznuje samo in prihodnje generacije na Tajskem bodo plačale visoko ceno za "posilstvo" svoje matere Zemlje.
Oprostite za dolg odgovor ...
Odličen, vsebinski odgovor, nobena beseda ni bila povedana preveč, zato opravičila niso potrebna!