Dve zaljubljeni lobanji

Nekoč je bila lepa ženska, ki ji je umrl mož. Moža je imela zelo rada, zato je njegovo lobanjo hranila v škatli. In se ni hotel ponovno poročiti. "Dokler moj mož ne vstane iz groba, ne bom vzela drugega moža," je rekla. Vsak dan je kupovala kuhan riž in nekaj dobrot za lobanjo. In vsem laskavcem in snubcem, ki so jo skušali zapeljati, je povedala, da že ima moža.

Moški v vasi so radi igrali na srečo, stavo. Takoj ko je nekdo trdil, da se bo poročil s to lepo žensko, so drugi takoj zavpili 'Wedje Make? Za koliko? Štiri, pet tisoč?' Toda nihče ni sprejel stave, saj je vedel, da je ženska odločena, da se ne bo več poročila.

Skleniti stavo? Torej ja!

Toda nekega dne je pameten fant sprejel stavo. »Če je ne morem dobiti, ti bom plačal pet tisoč bahtov,« in ostali so sprejeli stavo. Pametni mož je šel na pokopališče in poiskal žensko lobanjo; kupil nekaj živil, vse naložil v majhen čoln in odveslal do njene hiše, kot bi bil potujoči trgovec.

Pozdravil jo je in prosil, ali ji lahko pusti nekaj svoje trgovine. 'Ko bom vse prodal, bom to spet pobral.' Toda zvijačno je dodal 'Ai, pozno je! To danes ni več mogoče. Lahko morda prespim?'

Čedna vdova je menila, da je moškemu mogoče zaupati, zato mu je pustila, da tam prespi. In skozi pogovore so se malo bolje spoznali. "Moj mož je umrl, vendar hranim njegovo lobanjo, tukaj, v tej škatli. Vsak dan mu kupim kuhan riž in kaj dobrega za pojesti. In zato vsem povem, da imam drugega moža. Zagotovo se ne bom več poročil! Dokler moj mož ne vstane iz groba, ne bom vzela drugega moškega. Res, to je moje končno stališče!'

'Je to prav? No, veš, jaz sem v enaki situaciji: moja žena je umrla. Glej, njeno lobanjo imam s seboj. Delam točno tako kot ti: vsak dan kupim kuhan riž in kaj dobrega zanjo. In dokler ne vstane iz groba, ne bom vzel druge žene.« Nato so lobanje vrnili vsako v svoji škatli.

Konec koncev je pametnjakovič živel z žensko več dni; devet ali deset, morda petnajst, so se dobro spoznali. Vsak dan je hodila na tržnico kupovat dobrote za svojega moža, kupila pa jih je tudi za drugo lobanjo.

In potem, tisti dan; spet je šla na tržnico in on je vzel lobanjo njenega moža ter jo dal v škatlo z lobanjo svoje žene. Vse je lepo zaprl in odšel na vrt.

Kje je moja lobanja?

Ko se je ženska vrnila s tržnice, je odprla škatlo, da bi lobanji dala riž in nekaj dobrot; ampak lobanje ni bilo! Začela je kričati. »O, dragi, kam je izginila lobanja mojega moža? Kje je on? Lobanja, lobanja, kje si? Lobanje mojega moža ni tam! Kje je lahko?'

Moški je zaradi njenega joka pohitel domov. Odprl je škatlo z lobanjo svoje žene in vau, dve lobanji sta bili ena poleg druge!

"Dober Bog!" so zakričali v en glas. Moški je spet spregovoril prvi. »Kako nam lahko to naredijo? Mi smo jih imeli radi, oni pa nas niso. Imeli smo jih radi, oni pa so se imeli za ljubimce! Dandanes ne moreš nikomur zaupati.«

"No, kaj pa zdaj?" 'Pogovoriva se o tem. Ali ne bi morali teh lobanj kar zavreči? Ali niso šli predaleč? Ne, niso pravični. Obnašali so se nagnusno. Vrzimo jih stran. Odvrzi v reko!'

In so se. Potem je moški rekel: 'No, kaj bova zdaj? Ti nimaš več moža in jaz nimam več žene.' Potem se je lepa ženska odločila poročiti z njim. Človek je to storil! Zahvaljujoč njegovemu triku. In dobil je tudi pet tisoč bahtov, na katere je stavil. Poročila sta se in živela srečno do konca svojih dni.

Ja, lahko je!

Vir

Navdušujoče zgodbe iz severne Tajske. White Lotus Books, Tajska. Prevedel iz angleščine in uredil Erik Kuijpers. 

Avtor

Viggo Brun (1943), vnuk slavnega norveškega matematika. Ima več drugih del o Aziji, kot je "Tradicionalna zeliščna medicina na severu Tajske'"Sug, prevarant, ki je preslepil meniha« in tajsko-danski slovar. Tudi knjiga o tovarnah opeke v Nepalu.

V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je z družino živel v regiji Lamphun in zapisoval zgodbe iz ust tamkajšnjih severnotajsko govorečih ljudi. Avtorica sama govori osrednjo tajščino in je bila izredna profesorica tajskega jezika na Univerzi v Kopenhagnu.

Podroben opis avtorja najdete tukaj: https://luangphor.net/book-number/law-of-karma-book-1/chapter-9-the-psychic-telegraph-written-by-viggo-brun/

In tukaj je kratka razlaga: https://www.pilgrimsonlineshop.com/books-by-author/4800/viggo-brun.html

vsebina

Več kot 100 'vznemirljivih' (stimulativnih, prijetno vznemirljivih, božajočih, stimulativnih) zgodb in zgodb iz severne Tajske. Vsi iz severne Tajske in iz severne tajske so prevedeni v osrednjo tajščino in nato v angleščino, jezik v knjigi.

Te zgodbe so zapisane iz ust vaščanov v regiji Lamphun. Legende, pravljice, anekdote, zgodbe o lopovih kalibra Sri Thanonchai in Xieng Mieng (glej drugje v tem blogu) in odkrite zgodbe o seksu.

1 misel o “Dve zaljubljeni lobanji (iz: Spodbudne zgodbe iz severne Tajske; št. 1)”

  1. Tino Kuis pravi gor

    Užival sem v branju te zgodbe. Kako malo nedolžne prevare še lahko pomaga.


Pustite komentar

Thailandblog.nl uporablja piškotke

Naša spletna stran najbolje deluje zahvaljujoč piškotkom. Tako si lahko zapomnimo vaše nastavitve, vam izdelamo osebno ponudbo in nam pomagate izboljšati kakovost spletne strani. Preberi več

Da, želim dobro spletno stran