Tajska ljudska pravljica: bes, umor in pokora

To je ena od ljudskih pravljic, ki jih je na Tajskem ogromno, a jih mlajša generacija žal dokaj neznana in neljuba (morda ne povsem. V neki kavarni se je izkazalo, da jo poznajo trije mladi zaposleni). Starejša generacija pozna skoraj vse. Po tej zgodbi so nastale tudi risanke, pesmi, igre in filmi. V tajščini se imenuje ก่องข้าวน้อยฆ่าแม่ kòng khâaw nói khâa mâe 'košara riža mala mrtva mati'.

Zgodba izvira iz Isana in naj bi temeljila na približno 500 (?) let starem resničnem dogodku. To je dramatična zgodba navadne kmečke družine: Mae Tao ("Mama želva"), njena hči Bua ("Lotosov cvet") in zet Thong ("Zlato").

Thong v navalu jeze ubije svojo taščo Tao, ko mu ta zelo pozno in z zelo malo riža prinese kosilo na riževo polje. Za celotno zgodbo preberite spodnji sinopsis filma.

Blizu Yasothorna je chedi (namesto thâat: kraj, kjer hranijo relikvije), predelava prvotnega chedija, ki ga je zgradil Thong in kjer naj bi bile shranjene kosti njegove tašče (glej sliko zgoraj).

Komentarji, ki sem jih prebral o tej zgodbi, se večinoma nanašajo na กตัญญู katanjoe: 'hvaležnost', ključna beseda v tajskem jeziku, ki se običajno nanaša na otroke do staršev. Nekateri so bolj sočutni in kot vzrok Thongovih nenadnih izbruhov agresije navajajo zelo težko življenje isanskega kmeta, številne bolezni in slabo hrano. Mislim, da je Thong imel psihiatrično motnjo, morda skupaj s toplotno kapjo med njegovim zadnjim izpadom jeze.

Film o tem iz leta 1983

Film je v celoti v tajščini, a zelo vizualen v počasnem tempu in zato prav tako enostaven za spremljanje kot nemi filmi z začetka prejšnjega stoletja. Zelo vredno je tudi doživeti kmečko življenje tistega časa. Dajem kratek povzetek:

Film se začne z zabavo v vasi. Ob spremljavi glasbe 'khaen' skupina deklet in fantov pleše drug proti drugemu, se dražijo in izzivajo. To je izvor plesa 'ovna'. Dva moška se bombardirata kot pohotna vodna bivola in vse se konča v krajšem prerivanju s spravo na koncu.

Nato vidimo domače življenje in delo na polju. Thong zboli in obstaja tako imenovana slovesnost 'khwǎn' (duh, duša), ki mu pomaga, da se znebi bolezni. Tangice dvorijo Bui in se spogledujeta. Bua uspe ubraniti druge snubce.

Ljubita se, kar razjezi Thongovega brata, a ko si Bua in Thong izjavita ljubezen, vsi privolijo v poroko, ki se zgodi nekaj časa kasneje. Thong je cenjen in prijazen človek ter zet.

Nekega dne pa med Thongom in njegovo taščo pride do prepira. Thong v navalu jeze zgrabi palico in na koščke razbije vrč. Prime se za glavo in takoj ugotovi, da se je motil.

Začenja se deževno obdobje. Bua zanosi in je pogosto bolna in slabotna. Neke noči sanja, da je njena mati mrtva: v sanjah se pojavi kot duh.

Thong začne težko oranje riževih polj. Vroče je in sonce neusmiljeno žge, Včasih zamaje. V trenutku, ko njegov bivol ne more več naprej in je jezen vrže plug dol, zagleda taščo, ki teče. Zelo je pozna, ker je bila v templju in ko je prišla domov, je tam našla bolehnega Bua, ki ni mogel prinesti hrane možu.

Thong zavpije na svojo taščo 'Tako prekleto zamujaš!' in ko zagleda košarico riža, v navalu jeze vzame palico in udari taščo po glavi. Pade dol. Tangice uživajo v hrani. Ozdravi, pogleda naokoli in vidi taščo ležati na tleh. Ona je mrtva. Vzame jo v naročje in jo pripelje v vas, kjer vaški poglavar pomiri jezne prebivalce.

Thong se pojavi na sodišču, kjer je obsojen na obglavljenje. Sodnike prosi za uslugo: pred usmrtitvijo želi zgraditi chedi kot poklon svoji tašči. To je po nekaj obotavljanju sprejeto.

Thong gradi chedi z Bua, ki mu redno prinaša hrano. Tangice so obremenjene z žalostjo in krivdo. Menihi so posvetili chedi in poskušali potolažiti Thonga z budističnim sporočilom minljivosti. Toda Thong je neutolažljiva.

V zadnjem prizoru vidimo dekapitacijo. Thong se lahko poslovi od svoje žene: 'Dobro skrbi za našega otroka,' pravi. Bua se joče oklepa članov svoje družine. Tik preden meč pade, na ozadju čedija zagleda duha svoje tašče.

Tukaj je pristna pesem moh lam o tem dogodku:

ali pa ta modernejši: