Gospod Yaeng in gospod Kham, mala kmeta, sta kupila pluge v vasi Ling Ha in jih prodala za nekaj dodatnega denarja. Preden so se odpravili na avtobus v Chiang Mai, so se odločili, da bodo kupili staro železo pri vseh podjetjih, ki so jih srečali.
Prišli so do tovarne ledu. Dedek Yaeng je šel vprašat o starem železu in takrat je stric Kham začel krasti sladoled. Kitajski lastnik tovarne je led hranil pod žagovino za templjem in ga prodajal v blokih. Medtem ko je Yaeng kupoval staro železo, je Kham ukradel kocko ledu...
Ko sta se znova srečala, je Yaeng rekel: "Nosite led v kosu bombaža na hrbtu." 'Ne skrbi; vse bo v redu,« je rekel Kham, zavil led v kos blaga in ga privezal na kos lesa, ki ga je nosil čez ramo. Kmalu so našli avtobus, se usedli in odpeljali domov.
Izstopila sta in Yaeng je vprašal: "Kham, kje je sladoled?" "Tukaj, naravnost k bistvu." "Pogledal sem, nič ni." "Da." "No, poglejte sami." Sam Kham je pogledal in rekel: 'Prav imaš, ni tukaj.'
Okusna granatna jabolka
»Kam si dal sladoled, Kham? Tukaj imam granatna jabolka in jih želim jesti z ledom.« »Ampak, nimam sladoleda. Vse sem dal v to cunjo.' »Mladenič, ne hecaj me! Poslušaj, daj mi malo ledu in delil bom granatna jabolka s tabo.' je rekel Yaeng.
'Yaeng! Dobro si oglejte! Tista cunja je premočena, ti pa kar naprej govoriš kot nor.« Kako neumen si lahko? Yaeng še vedno ni razumel. Šli so domov. Yaeng je besno odvrgel odpadno železo in prišel ponovno prosit Khama za led.
»Yaeng, povedal sem ti že. Ta cunja je premočena. Potem se prepričajte sami. Vse je mokro,« je utrujeno rekel Kham. Yaeng se je razjezil. 'Ti si dolgčas! Karkoli poveš! Kam si skril ta sladoled? Prinesi sem.'
In tako je trajalo ure in ure. Nihče od njih ni popustil. Vsi ljudje, ki so jih srečali, so rekli: 'Ja, led se topi, veš. Hranite ga pod žagovino in se ne bo stopilo, ampak zavijte ga v kos blaga in se bo stopilo.«
Nazadnje se je dedek Yaeng vrnil k Kitajcem. "Je res, da se led topi?" In jasno je bilo: 'Ja, seveda se topi. To je prava voda, veš. Če pride v stik s toplim zrakom, se stopi.«
Doma je Yaeng rekel Khamu: 'Res je, prekleto! Imela si prav, Kim. Led se res topi, prekleto!'
Vir:
Navdušujoče zgodbe iz severne Tajske. White Lotus Books, Tajska. Prevedel iz angleščine in uredil Erik Kuijpers.
Avtor je Viggo Brun (1943), ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja z družino živel v regiji Lamphun. Bil je izredni profesor tajskega jezika na Univerzi v Kopenhagnu.
Tudi ta zgodba izhaja iz ustnega izročila na severu Tajske. Za več informacij glejte drugje v tem blogu.