Khun Chang Khun Phaen, najbolj znana tajska legenda – 5. del (finale)

Hiša KhunChang (JaaoKun / Shutterstock.com)

Najbolj znan tajski ep govori o tragičnem ljubezenskem trikotniku med Khun Changom, Khun Phaenom in prelepo Wanthong. Zgodba verjetno izvira iz 17. stoletja in je bila prvotno ustna zgodba, polna drame, tragedije, seksa, pustolovščin in nadnaravnega. Sčasoma se je nenehno spreminjal in širil ter ostal priljubljen in zabaven ep, ki so ga pripovedovali potujoči pripovedovalci in trubadurji. Zgodba je bila prvič zapisana v pisni obliki na siamskem dvoru v poznem devetnajstem stoletju. Tako je nastala standardizirana, prečiščena različica te znane zgodbe. Chris Baker in Pashuk Phongpaichit sta to zgodbo prevedla in prilagodila angleško govorečemu občinstvu ter izdala 'The Tale of Khung Chang, Khun Phaen'.

Danes 5. del in tudi zaključek.

Khun Changova peticija kralju

Phrai Wai je živel srečno s svojo Simalo in Soifo, vendar je bila še vedno velika izguba, njegova mati. »Škoda, da še ni prebolela razhoda z očetom. Zdaj je plemič, a ona še vedno ostaja s tem grdim, zlobnim možem Chang. Odvzel mu jo bom in jo pripeljal nazaj k očetu." Nemirno je čakal na pravi dan, da uresniči svoj načrt.

Ko je prišel ta čas, je ponudil ustrezne daritve in mantre ter tisto noč odšel v Khun Changovo hišo. S svojimi mantrami je odpiral ključavnice in vrata ter poskrbel, da so vsi trdno spali. Vstopil je v sobo, kjer sta spala Khun Chang in Wanthong, in zbudil svojo mamo. Wanthong je bil šokiran, vendar je mirno spregovoril: "Pomiri se, mama, samo jaz sem." Povedal ji je, da je njegovo življenje zdaj polno sreče, razen hude bolečine, izgube matere in očeta. Wanthong je bil ganjen in je rekel: »O moj dragi sin, ko se je tvoj oče vrnil iz Chiang Maia, ni prosil kralja, naj me povabi nazaj. Najprej se posvetujte s svojim očetom in svoj primer predstavite kralju. Zagotovo vam bo naklonjen. Ne ugrabi me, tega ne želim." Vendar je Phra Wai vztrajal pri svojem načrtu in poudarjal, da bo vse v redu, da bi se izognila eskalaciji, se je odločila slediti sinu.

Tisto jutro je Khun Chang odkril, da je njegova žena izginila. Kjerkoli so on in njegovi služabniki iskali, Wanthonga ni bilo nikjer. V Khun Changovo hišo je prišel moški in zavpil: »Sem služabnik Phrai Waija. Pošilja najboljše želje. Sinoči je nenadoma hudo zbolel in je hotel to povedati svoji materi. Zdaj je pri sinu, da skrbi zanj, takoj ko bo spet zdrav, se bo vrnila. Khun Chang je besen: »Ta prekleta oče in sin! Sprejeli so jih kot heroje, zdaj pa mislijo, da zmorejo vse?! Potem še ne poznajo Khun Changa!!”. Napisal je peticijo kralju, naj prijavi ugrabitev njegove žene.

Phim in Phlai Kaeo na bombažnih poljih (JaaoKun / Shutterstock.com)

Khun Phaen se je zbudil sredi noči in mislil je samo na svoj Wanthong. Nato je odšel v hišo, kjer sta bila sin in žena. Videl je Wanthonga spečega in tiho rekel: "Zbudi se, draga moja". Wanthong je bila budna, a tega še ni pokazala, njeno srce je bilo zadušeno od zadušljive ljubezni in jeze. Phun Phean je spregovoril: »Ali si jezen, ker sem te zapustil? Moja ljubezen do tebe se ni nikoli zmanjšala. motil sem se. Vsak dan sem mislil nate. Draga, prosim te za odpuščanje." Nežno jo je pobožal, Wanthong ji je odprl oči in rekel: »Nočem razočarati tvoje ljubezni. Če bi te že izključil iz svojega srca, nikoli ne bi prišel sem. Ti si in boš še vedno moj mož. Toda bojim se dneva, ko bom umrla in bom morala odgovarjati za svoje grehe, ena žena z dvema možema!«

Tisto jutro je kralj sprejel Khun Changa in njegovo peticijo. Takoj, ko je slišal vsebino, je izgubil živce: »Čemu to hitenje?! Ali ljudje ne vedo, da Wanthong ni edina ženska na svetu?! Nazadnje sem jo dal Khun Phaenu in zdaj to! Zakaj je odšla živet k Khun Changu? Wanthong, Khun Phaen in Phrai Wai naj pridejo takoj sem!«

Ob njihovem prihodu se je kraljevo razpoloženje nekoliko izboljšalo: »Poglej, Wanthong, ukazal sem ti, da živiš pri Khun Phaenu. Zakaj nisi ostal tam in se vrnil živet k tistemu Khun Changu? In zdaj se želite vrniti v Khun Phaen?? Zdi se, kot da se pogajata dva moža, naprej in nazaj.

Wanthong se je priklonila in skupaj dvignila roke nad glavo: »Vaše veličanstvo, ko je bil Khun Phaen zaprt, sem bila visoko noseča. Khun Chang je prišel in rekel, da me je njegovo veličanstvo dalo njemu. Nisem hotel iti, a me je prisilil, upiranje je bilo nesmiselno.” Kralj je pljunil ogenj: »Khun Chang, ti grda razvratna opica! Malo vleče žensko sem ter tja. Mislite, da sem vladar brez kakršne koli avtoritete?! Zaslužiš si, da te pretepejo do kosti!«

Kralj je vprašal Wanthonga: »Kako si prišel nazaj v Khun Phaen? Ste pobegnili ali je nekdo prišel po vas?" To vprašanje je spravilo Wanthonga v živce: "Vaše veličanstvo, vrnil sem se, ker je Phra Wai prišel po mene." »Phra Wai se obnaša arogantno, kot da ta država nima vladarja. Pri nas nihče ne spoštuje zakona, vsak dela, kar hoče. Wanthong sem dal Khun Phaenu, vendar jo je Khun Chang vzel in lažno poklical moje ime. Zasluži si, da ga kar tukaj padejo v nezavest in mu v usta stlačijo zrel kokos! In ti, Phrai Wai, zagrešil si resen zločin. Zakaj nisi pobral Wanthonga čez dan? Khun Chang te obtožuje ugrabitve, to je resno dejstvo. Če bi tako zelo pogrešal svojo mamo, bi sledil ustreznemu sodnemu postopku. Zaslužiš si trepalnice."

Tožba s Kingom (JaaoKun / Shutterstock.com)

Kralj se je obrnil k Wanthongu: »Cela ta zadeva v rokah ženske je vzbudila ljubosumje in rivalstvo. Koga ima Wanthong za partnerja, je treba že danes ugotoviti enkrat za vselej. Vzdih. Wanthong, dokončno se odloči tukaj in zdaj. Jeziš me ti in imeti dva moška. Če ti je všeč drugi mož, pojdi h Khun Changu. Če imate radi svojega prvotnega partnerja, pojdite v Khun Phaen. Ne obračajte se tako okoli sebe, to poraja gnus!«

Zaradi tega ukaza je Wanthong postal izjemno nervozen. Če je odgovorila, se je bala kraljeve avtoritete. Khun Chang je dvignil obrvi, Phrai Wai je stisnil ustnice proti očetu. Wanthongova glava se je zmedeno zavrtela. Ker ni vedela, kaj naj stori, je molčala.

Kralj je vprašal: »Ali ti noben od njiju ni všeč? Reci. Če želite biti s svojim sinom, to ni problem. Kar želiš, bom ukazal in to bo zadnja beseda." Wanthong je izgubila vse misli: »Kako naj rečem, da ljubim Khun Changa, ko pa ga v resnici sploh ne ljubim? Rada imam Khun Phaena in svojega sina. Če se odzovem napačno, bo kralj besen in ne bo pokazal usmiljenja. Bodi nevtralen, pusti kralju, da se odloči.« Sklonila je glavo in spregovorila: »Moja ljubezen do Khun Phaena je velika ljubezen, ker sva delila veselje in žalost v džungli. Nič drugega nisva imela razen drug drugega. Ves čas, ko sem bil s Khun Changom, ni nikoli spregovoril slabe besede in me zasul s kupi denarja. Njegovi služabniki so bili moji služabniki. Phra Wai je moje meso in kri. Vzgajala sem ga in ga imam rada tako kot svojega moža.” Ko je tako govorila, se je njeno telo začelo tresti in tresti od strahu, zaradi strahu pred kraljevo oblastjo.

Kralj je bil besen kot smodnik blizu plamena: »Oh Wanthong, kako si lahko takšen? Sploh ne moreš povedati, koga ljubiš! Vaše srce si želi obeh moških, zato se premikate naprej in nazaj. Vaše srce je globlje od globin oceana. Tako globoko, da bi bilo vseeno, če bi ga napolnili s kamni, skalami, splavi, ladijskimi jambori ali celimi čolni. Ti si brez časti in vesti, hudoben. Črno srce, kot biser dreka. Imaš lep videz in lepo ime, a tvoje srce ne pozna zvestobe. Tudi živali vedo, kaj hočejo in se parijo le v sezoni. Ti si popolnoma nečastna, vlačuga, polna nenasitnega poželenja. Vse, kar je novega, z veseljem sprejmeš. Ne poznaš zadovoljstva. Tudi ženske v haremu imajo samo enega ljubimca naenkrat. Nihče ne povoha toliko kot ti! Zakaj bi te prenašal kot breme v svojem kraljestvu? Phra Wai, ne misli nanjo kot na svojo mamo! Khun Chang in Khun Phaen, obema bom našel novi ženi. Obstaja veliko primernih, lepih žensk. Tega izmečka, te kurbe, je neprimerno ljubiti. Izrežite jo iz svojih src! Vzdih. Usmrtite jo, takoj! Brez usmiljenja raztrgajte njeno telo in ne dovolite, da bi moja dežela bila onesnažena z eno samo kapljico krvi. Odložite bananine liste in z njimi nahranite pse. Ko pade na tla, zlo še naprej tava. Usmrtite jo, za vse in vse!«

Wanthongova smrt

Wanthonga so odpeljali na kraj usmrtitve zunaj mestnih vrat. Khun Phaen, Phra Wai in Khun Chang so sledili naglo in nejeverno. Obvestilo je bilo poslano Laothongu, Kaeo Kiriya, Soifi in Simali ter Wanthongovim staršem in tasti. Tudi ti prispeli so bili v stanju šoka in zbeganosti. Wanthong se je ob prihodu na kraj usmrtitve zgrudil. Objela je ljubljenega sina: »Danes se moram posloviti od tebe za vedno. Pred nočjo bom mrtev. Prosim, pojdi domov, otrok moj, ne čakaj, da pride čas. Pogled na moje brezglavo telo bo zelo beden. Poglej me, ko sem še živa, da boš imela tako podobo svoje mame, ko pomisliš name.« Phra Wai jo je masiral: »Tako zelo sem te pogrešal, mama, zato sem prišel pote. Nisem vedel, da bo moje dejanje vodilo v tvojo smrt. To se mi zdi, kot bi otrok ubil lastno mater.« Obrnil se je: »Hej krvnik, meni odsekaj glavo in ne njej. Naj umrem namesto mame." Khun Phean je pritisnil svoj obraz v Wanthongov hrbet: »Škoda je, da smo morali iti skozi toliko gorja. Prečkali smo številne reke, gozdove in grape. Tisočglavo vojsko sem premagal, da bi te zaščitil. Tako žalostno, da se mora to zgoditi zdaj. Rešil sem življenja na stotine tisoč ljudi, vendar zdaj ne morem rešiti življenja svoje največje ljubezni. Kralj je spregovoril. Ko bi ti le oprostil. Počakaj tukaj in prosil ga bom za odpuščanje.” »Ne počni tega, ne bodi prenagljen! Ko si to naredil za Laothonga, si šel v zapor. Tokrat boste zagotovo obsojeni na smrt. Strah me je groznega pekla. Živite in delajte zasluge, potem mi jih lahko pošljete. Phra Wai je rekel: "Oče, prosil bom kralja, da ji oprosti, ne glede na posledice." Obrnil se je h krvniku: "Prosim, počakajte z izvršitvijo kazni, zdaj pa hitim h kralju." »Pojdi, pohiti! Če boste trajali predolgo, se bojim, da bo kraljeva moč preveč odložila usmrtitev.

Phra Wai je pohitel v palačo in uporabil mantre, da bi kralja spravil v pozitivno stanje duha. "Kaj vas je pripeljalo sem? So že usmrtili tvojo mamo?« je vprašal kralj. »Vaše veličanstvo, najmočnejši vladar vseh dežel, moje življenje je pod kraljevo nogo. Tvoja dobrota ne pozna meja. Mati tvojega ponižnega služabnika je hudobna ženska, ki je zaradi čudaških poželenj zašla s prave poti. Njegovo veličanstvo ji upravičeno ni izkazalo usmiljenja. Če bi bila sestra, teta ali babica, bi jo brez usmiljenja pustil umreti, a to je moja mama, ki me je nosila v svojem trebuhu. Svoje življenje dolgujem njej. Vaše veličanstvo, rotim vas, oprostite ji in jo namesto tega podvrzite telesnemu kaznovanju in neprimernemu priporu, ki ustreza njenemu neprimernemu vedenju.« Kralj je čutil sočutje: »Sočustvujem s teboj Phra Wai. Dobili ste kraljeve usluge in še niste izčrpali moje hvaležnosti. Za nagrado ji bom odpravil kazen.« Uradniku je ukazal, naj posreduje ukaz krvniku: "Pohiti, preden pade meč." Phrai Wai in uradnik sta zajahala konja in hitro odgalopirala z belo zastavo v znak pomilostitve.

Krvnik jih je v daljavi videl prihajati in se zmedel. Zaradi Wanthongove karme ni zares videl, kaj se dogaja, »Phrai Wai je šel peš in zdaj pride nekdo na konju z zastavo v roki. Kralj se je verjetno zelo razjezil, ko je Phrai Wai izročil njegovo peticijo in izvedel, da še vedno ni bila ubita. Jaz bom kriv. Hitro, izvrši eksekucijo!”. Krvnik je dvignil meč, ta se je za trenutek zableščal v svetlobi, nato pa padel in prerezal Wanthongov vrat. Tako se je končalo življenje poštenega Wanthonga.

»Wanthong, ljubezen moja, kako je to mogoče, – nikoli več ne videti tvoje svetle lepote?

Nekaj ​​karme, nastale v domeni časa – je napovedalo ta nesrečni konec.”

KONEC

Za konec še osebna beseda

Zgodba, kot sem jo tukaj opisal, prikazuje samo glavne značilnosti tega epa. Veliko podrobnosti, odlomkov in dialogov sem moral izpustiti. Polna je opisov vseh naravnih lepot, napovedi prihodnosti, čaščenja duhov in kako se višje sile uporabljajo za samozaščito ali zaveznika v boju. Izpustil sem smešne prizore z menihi, ki se ne obnašajo po knjigi (npr. pitje). In tako je več prizorov, v katerih so tako ženske kot moški po naključju ali namerno v svoji goli riti. To so bili po mojem mnenju smešni prizori, za katere v tej kratki različici epa enostavno ni bilo prostora.

Kot zabavna ljudska pravljica so krožile različne različice in razširitve. Potem zgodnja dvajseta^Ste stoletja je kraljevo različico kot uradno knjigo izdal princ Damrong, tako je nastala urejena 'standardna različica'. V njem so ženske opisane kot podrejene, ki poznajo svoje mesto pod možem in se obnašajo 'korektno'. V tej različici ženske služijo bolj kot nekakšna nagrada po uspešnih bojih ali sposobnostih zapeljevanja moških. V starih ljudskih različicah so bile ženske veliko močnejše in močnejše. Vzemite srečanje Phima (Wanthong) in novinca Keaa (Khun Phaen). V priljubljeni različici ona prevzame pobudo in prevzame vodstvo: koketira z njim, medtem ko je začetnik, in blokira njegov odziv s poudarjanjem, da je med miloščino prepovedano govoriti z ženskami.

Khun Phaen v alternativni zgodbi (JaaoKun / Shutterstock.com)

Druga prilagoditev princa Damronga je vključevala lik Khun Phaena, v njegovi standardni izdaji zgodbe je Phaen dobil več slabih lastnosti. Na primer, Khun Phaen svojih kumanskih tangic ne dobi na pokopališču, temveč s krvavim umorom ene od svojih žena. Zarije nož v svojo spečo ženo in iz njenega trebuha izreže plod, nato pa otroka speče na žaru na ognju in iz njega naredi svojega osebnega duha.

Chris Baker in Pasuk Pongpaichit sta iskala srednjo pot. Njihova sestavljena angleška izdaja je prišla v zelo uspešno celoto. Zato lahko vsekakor priporočam branje tega. Na izbiro je več edicij. Debela verzija polna podrobnosti in skrajšana verzija brez pojasnil. Na voljo je tudi zbirka alternativnih prizorov iz epa, knjiga Companion.

• Zgodba o Khun Changu Khun Phaenu: siamski veliki ljudski ep o ljubezni in vojni, prevedla in uredila Chris Baker in Pasuk Phongpaichit, Silkworm Books, ISBN: 9786162150524.
• Zgodba o Khun Changu Khun Phaenu – skrajšana različica. ISBN: 9786162150845.
• Zgodba o Khun Changu Khun Phaenu – spremljevalni zvezek. ISBN 9786162150531