Khun Chang Khun Phaen, najbolj znana tajska legenda – 3. del

Kip Khun Phaena v Suphan Buriju

Najbolj znan tajski ep govori o tragičnem ljubezenskem trikotniku med Khun Changom, Khun Phaenom in prelepo Wanthong. Zgodba verjetno izvira iz 17. stoletja in je bila prvotno ustna zgodba, polna drame, tragedije, seksa, pustolovščin in nadnaravnega. Sčasoma se je nenehno spreminjal in širil ter ostal priljubljen in zabaven ep, ki so ga pripovedovali potujoči pripovedovalci in trubadurji. Zgodba je bila prvič zapisana v pisni obliki na siamskem dvoru v poznem devetnajstem stoletju. Tako je nastala standardizirana, prečiščena različica te znane zgodbe. Chris Baker in Pashuk Phongpaichit sta to zgodbo prevedla in prilagodila angleško govorečemu občinstvu ter izdala 'The Tale of Khung Chang, Khun Phaen'.

Danes 3 del.

Khun Phaen in Wanthong se prepirata

Phlai Kaeo se je z daljnega severa vrnil v prestolnico, kjer je kralju predal vojni plen. Kralj Ayutthaye je bil zelo zadovoljen z doseženimi rezultati in Phlai Kaeo je zato dobil uradni naziv Khun Phaen. Prejel je tudi bogato okrašen čoln. Kaeo ali od takrat Khun Phean je svojo Laothong in njena dva služabnika pospremil do čolna. Ta je bila opremljena s streho in zavesami ter tako zagotavljala zaščito pred soncem in morebitnimi radovednimi pogledi. Khun Phaen je komaj čakal, da spet vidi svojega Wanthonga, celo potovanje je imel v mislih svojo ženo. Čoln je prispel v Suphan in Wanthong je pohitel do pomola. Phaen je pomolil glavo izven zaves in zagledal Wanthonga, ki se približuje. »kaj je z njo? Izgleda tako suha! Ali je morala biti bolna od osamljenosti? Wanthong je svojemu možu dala wai in se mu jokajoča vrgla pred noge. »Kaj je narobe Phim? Kakšno breme nosiš na srcu?"

»Moje srce je kot s trnom prebodeno, težko mi je to reči ... Najina poročna hiša je v ruševinah. Izdal te je najboljši prijatelj. Khun Chang je moji mami povedal, da te je sovražnik ubil, zabodel do smrti. Kot dokaz je pokazal žaro s kostnimi ostanki. Zaradi tega sem zelo resno zbolel in po nasvetu opata sem spremenil svoje ime v Wanthong. Zaradi tega je hitro okreval. Vendar je Chang opozoril, da me bodo kot vdovo odpeljali v palačo kot kraljevo last. Edini izhod je bila poroka, je rekel. Moja mama ni vedela, da gre za zvit trik in je imela v mislih samo njegov denar. Zato me je pred sedmimi dnevi poročila s Khun Changom, vendar še nisem vstopil v njegovo poročno hišo.«

Phaen je bil besen: »Kako mi lahko prijatelj to naredi?! Vsi vedo, da si moja žena in ta plešasti misli, da te lahko odpelje? Jaz ga bom naučil! In ti, moj Wanthong, da še po sedmih dneh nisi stopil v njegovo poročno hišo, je čudovito! Vsaka druga ženska je do zdaj izgubila čast, ti si najbolj neverjetna ženska v vsej Ayuttayi! Toda prekleto Chang, kraja moje žene je kot napad na mojo osebo. Jaz ga bom naučil!" Izvlekel je meč in ga dvignil v nebo.

Izza zavese je Laothong videla svojega moža, ki se je penil od jeze. Bala se je, da bi lahko v svojem besu koga poškodoval in stopila na zatožno klop, da bi ga ustavila. »Počakaj, umiri se, dobro premisli preden ukrepaš. V nasprotnem primeru se boste znašli v najrazličnejših težavah, medtem ko ste slišali le eno plat zgodbe. Kaj pa, če obstaja neka oblika soglasja med strankama? To bi lahko pojasnilo, kaj je ta človek naredil.« Wanthong je bil kot strela zadet zaradi pripombe: »Kdo misliš, da si?! Povedati svojemu možu o tem, kaj bi moral ali česa ne bi smel narediti. Kot da bi popolnoma vedeli, kaj je prav in kaj narobe. In potem za tem poiščite nekaj sumljivega ... Gospod, je to vaša žena ali morda kakšna ljubica? Morda oddaljena družina? Ali pa si ugrabil osirotelega Laočana s severa?«

»Wanthong, to je moja žena iz Chomthonga. Nimam skrivnosti. Njeni starši so me prosili, da se poročim z njo, ime ji je Laothong. Pripeljal sem jo sem, da ti lahko izkaže spoštovanje. Prosim, umirite se. Laothong daje Wanthongu wai. Wanthong pokaže nekaj razumevanja. Če bo kaj, se bomo o tem pogovorili kasneje.”

"Dovolj! Od nje sploh ne želim prejeti nobenega waija. Da naj na ta način izvem, da si zaposlil drugo ženo, potem pa slišim tudi najrazličnejše obtožbe. Samo zmedo ustvarja. Ali se ne morem počutiti prizadetega?" Laothong je lahko vdihnila ogenj, ko je slišala Wanthonga govoriti in je jezno vzkliknila: »Nisem vedela, da si njegova prva žena. Poskušala sem samo pomiriti moža. Nisem več kot preprost Laočan iz džungle. Evo, naj ti povem. Ne bodi jezen". Ženski sta si zlezli v lase in grde besede so letele sem ter tja.

Ko je vdrl, je Phaen rekel: »Wanthong, obdrži se v šahu. Ali se ne bojiš mene, svojega moža?" Wanthong je odvrnil: »Ali me želiš udariti? Čudno, da tega vedenja še niste videli. Zdaj mi je jasno, da me v resnici ne ljubiš. Ne bom dovolil, da hodiš po meni! Ta bedni Lao, jedec kuščarjev in žab, me bo udaril!” Wanthong je planil, toda Laothong se je še pravi čas sklonil in Wanthong je moža udarila v polno v obraz. »Tako si poln sebe, Wanthong, Khun Changa sem skoraj sesekljal na koščke, toda TI si tisti, ki tukaj goljufaš. Die Wanthong!" Topotal je z nogami in izvlekel meč.

Šokirana Wanthongova je odhitela nazaj v hišo in se v joku vrgla na posteljo. »O moj Phlai Kaeo, zakaj sem se poskušal zadržati pred tabo? Prevzeta od čustev zgrabi kos vrvi. »Zavrnil si me in kmalu ne bom ušel življenju s Khun Changom. Človek, do katerega sploh ne čutim ničesar. Mene bo velika sramota. Kako naj se zdaj še spoštujem? Smrt je boljša rešitev. V tem življenju sem te izgubil, pusti me umreti in te bom čakal v naslednjem življenju.” Wanthong ji je zavezala vrv okoli vratu in se obesila.

V tistem trenutku je vstopil služabnik, zakričal in poklical na pomoč. Khun Phaen ni storil ničesar, "Ne bom pogrešal Wanthonga", se je obrnil in odšel z Laothongom in njihovimi služabniki. Khun Chang je bil tisti, ki je skočil na pomoč in Wanthongu rešil življenje.

Wanthong je ostal žalosten in več dni ni zapustil hiše. Potem pa je bilo mami dovolj: »Ne veš, kaj je dobro zate, arogantni otrok! Tisti tvoj mož je pobegnil z drugo žensko in se ne vrne. Nočem te več tukaj. Zakaj se zdaj tako ukvarjaš s Changovo plešo? Z njim boste imeli udobno življenje. Košček bede, nehaj jokati kot majhen otrok.” Mati je Wanthong odvlekla v poročno hišo in jo prisilila, da je vstopila. Khun Chang jo je zgrabil in nestrpno potegnil vase. »Danes bom končno v sedmih nebesih!« Wanthong je kričal: »Khun Chang me poskuša napasti! Khun Phaen, pomagaj mi! pomoč! Izpusti me ti smet! Tvoja glava je kot posušen kokos!« Toda Khun Chang se ni zmenil za njen odpor, jo je zgrabil za vrat in jo vrgel na posteljo. Wanthong zvit in udarjen po steni. Nebo se je razprlo, dež je padal v vedrih in poplavil vso deželo. Gola in sama je jokala ure in ure. Misli so ji odtavale k možu in nič drugega si ni želela kot umreti. Od sramu se dva dni ni pokazala zunaj. Od zdaj naprej je bila prisiljena živeti s Khun Changom. Njeno srce je bilo zlomljeno, njene oči polne solz.

Khun Phaen je živel s svojim Laothongom, toda nekaj dni kasneje so njegove misli odtavale k Wanthongu. Ravnal sem nepremišljeno, ali sem ravnal prav, ko sem zavrnil ženo? Mogoče sem še točna in je še ni imel." Phaen se je odločil obiskati Khun Changovo poročno hišo. Ko je tam, zabode noter in zagleda Laothonga, kako leži na postelji s Khun Changom. »Pogum, kako si drzne! Že dobila novega moža. Da je lahko tako lepa ženska tako brezsrčna. Ne bi se smel osredotočiti samo na njen videz. Prišel sem pote, a zdaj si že zajebal. Zakaj bi si jo še želel?" Izrekel je mantro, se prikradel in razmišljal, da bi ubil speči par. Nazadnje je oba zvezal skupaj, gola, nemočna in ponižana. Potem je odšel.

Khun Phaen izgubi Laothonga

Minilo je več kot mesec dni, nato pa je prišlo sporočilo iz Ayutthaye. Chang in Phean sta bila poklicana, naj se javita za nadaljnje usposabljanje in službovanje v prestolnici. Laothonga, ki je ostal, je zadela huda vročina in nekaj dni je lebdel na robu smrti. Zdravniki ji niso mogli pomagati in sporočilo je bilo poslano Khun Phaenu. Ko je izvedel slabo novico, je kot mož čutil dolžnost, da se vrne domov. Vendar je bil Khun Phaen na dolžnosti in je prosil Khun Changa, naj prevzame njegov krog. Chang se je oglasil, "ne skrbi prijatelj, to lahko storim z lahkoto." Khun Phaen je komaj odšel, ko je palačna straža izvedela, da ga ni na svojem delovnem mestu. Kralj je bil besen: »Ali se ne boji moje oblasti? Je, da je naredil veliko dobrega, sicer bi mu odletela glava. Naučite tega arogantnega Khun Phaena lekcijo, izženite ga iz palače, pošljite ga na obrobje. Zgrabi njegovo ženo." In tako se je zgodilo.

Khun Phaen vrže meč, kupi konja in najde sina duhov

Khun Phean je bil zdaj osamljen in sam. Zaradi tega je bolj kot kadar koli hrepenel po svoji prvi ženi, svoji Wanthong. Tako je prišel do načrta, da jo bo ugrabil Khun Changu. »Če bo Khun Chang prišel za mano, ga bom ubil. Bojim se samo kralja. Kaj če pošlje vojsko za menoj? Moram se znati braniti. Če se mi ne usmilijo, jih bom tudi ubil. Skoval bom meč, kupil konja in našel duhovnega sina. Potem se lahko borim s katerim koli sovražnikom." Odšel je iskat zunanje predele kraljestva. Potreboval je posebne kovine: kovine vrha stupe, palače in prehoda, žeblje iz krste, blagoslovljeni kris in mnogo drugih posebnih sredstev. Vse te kovine so bile zbrane in tako je skoval svoj čarobni meč, Faa-Fuun², v skladu s pravilnimi rituali. Njegov čarobni Faa-Fuun je bil močnejši od katerega koli drugega meča.

Phaen je nadaljeval pot, na pokopališču je našel truplo pokojne nosečnice. S svojimi mantrami je nadzoroval njen um in odstranil plod iz maternice. Vzel je jokajočega otroka v naročje in tega duha krstil kot svojega Kumanskega Thong³. S Kumanom Thongom ob strani je poklical duhove štirih drugih grobnic, da mu služijo. S pomočjo teh duhov bi se Khun Phaen izkazal za nepremagljivega v kateri koli bitki.

Končno je Khun Phaen poiskal drugega konja, močnejšega od vseh ostalih. Potem je srečal trgovca s konjem, ki se je popolnoma ujemal s svetimi spisi. Tega konja je imenoval Sie-Mok⁴. Phaen je bil zelo zadovoljen: »Končno se lahko maščujem Khun Changu. Wanthonga bom vzel s seboj. Kdorkoli pride za mano, se lahko spopadem s komerkoli, pet tisoč mož.«

Khun Phaen vstopi v Khun Changovo hišo

Po nekaj mesecih se je Khun Phaen vrnil v Suphan in tisto noč oropal svojega Wanthonga nazaj. Bila je noč, ko je stal na robu Khun Changove hiše. Khun Phaen je s svojimi duhovi, magijo in mantrami zazibal prebivalce in mu omogočil prost dostop.

Niti duhovi hiše se niso mogli upreti. Neviden se je splazil skozi hišo in se ustavil pri vratih. Tam je zagledal lepo žensko, kako leži: "To ni Wanthong, ampak bi lahko bila skoraj sestra." Videl je, da je še mlada in nikoli ni bila intimna z moškim. Izrekel je mantro, da bi ji ugodil in jo prebudil: »Dotaknil sem se in poljubil tvojega telesa, mislil sem, da si moj Wanthong. Kje je? Naj te ne bo strah". "Kakšna šala. Imaš napačno žensko. Moje ime je Kaeo Kiriya⁵ in sem hči guvernerja Sukhothaija. Moj oče je prijatelj Khun Changa. Posojen sem bil, ker oče ne more plačati svojih neporavnanih dolgov. Phaen je nato rekel, da jo lahko zlahka kupi brezplačno, nato pa se spogleduje z njo. Dvignil se je veter, rože so razpršile svoje spore ... Phaen ji je dal diamantni prstan in prisegel, da se bo vrnil ponjo, a zdaj je moral najprej najti Wanthonga. Kaeo Kiriya je svojega svežega moža pokazala na desno spalnico.

S pripravljenim mečem je stopil v spalnico. Tam je Wanthong ležal v naročju Khun Changa. Phaen se je razjezil in dvignil meč, da bi ga raztrgal na koščke. Njegov Kuman Thong ga je ustavil: »Ne ubij njegovega očeta, ampak mu prinesi sramoto in ponižanje. Če ga ubiješ, bodo bogovi zagotovo poskrbeli, da te ujamejo. Phaen se umiri in pogleda Wanthonga: »O moj Wanthong, kakšna škoda, da si se odrekel svoji časti. Ste kot dragulj v rokah opice. Rad bi te sesekljal na tisoč kosov. Oh, škoda, da se te je perverznež že dotaknil. Zgrabil je Khun Changovo glavo, »S tvojo prekleto plešasto glavo pustiš celo bolhe lačne,« in nato na Changov obraz narisal vse vrste divjih živali. Phaen je prebudil svojo Wanthong in jo vprašal, zakaj mu ni ostala zvesta. Nato je rekel: »Kličite, kakor hočete, nič me ni strah. Vedno pride do tega, da kriviš samo mene. Tako neverjetno si polna sebe! Changu sem poskušal preprečiti, da bi se ljubil z mano. On je grd tip in to, kar mi je naredil, je popolnoma nezaslišano. Bila sem osramočena, ker tebi – mojemu možu – ni bilo vseeno, kaj se mi je zgodilo. Bil si popolnoma navdušen nad svojo novo ženo. In zdaj se vračaš po mene? Še posebej, ker je ni več, kajne? Od žeje hlastaš, ali zdaj prideš piti iz tega močvirja? Naj ti poiščem drugo žensko? Katerega imate raje, siamca ali laoškega?”. »Misliš, da sem obupal nad tabo? Še vedno te ljubim, čeprav si bil že uporabljen. Moja ljubezen ni nič manjša. Če te ne morem imeti živega, potem mrtvega, sem naveličan tvojih zavrnitev!”. Zgrabil je svoj meč in ji pritisnil rezilo na grlo.

Nato ji je v obraz popihal mantro ljubezni. Wanthong je opustila svoj odpor. Zbirala je oblačila, nakit in druge dragulje. Ljubezenska mantra je izgubila nekaj svoje moči, zaradi česar je pustila sporočilo, da jo je v gozd odpeljal Khun Phaen. Gledala je čudovite rastline po hiši, ni jih hotela pustiti za sabo. Po licu ji je pritekla solza. "Ne jokaj, Wanthong, dovolj lepih stvari boš videl v džungli." Khun Phaen je dvignil Wanthonga na svojega konja in odgalopiral. Wathong se je morala močno oprijeti moža, da ni zdrsnila s konja. Enkrat globoko v džungli je par užival v impresivni naravi. Počasi se je njena ljubezen do Khun Phaena vrnila in ljubila sta se pod velikim banyanovim drevesom. Potem se je dvom nekoliko vrnil: »Zdaj pa me poglej v divjini, med živalmi. Lahko to prenesem? Jasno je, da me ima Phaen rad in tega ne morem prezreti. Toda kako za vraga naj tako živim v naravi? S Khun Changom sem imel streho nad glavo, lepo je skrbel zame, življenje je bilo enostavno ... Tukaj imam samo zvezdnato nebo nad seboj. O nesreča, da si rojen kot ženska! Ko bi le bil močnejši. Moja dobra plat je najboljša v vsej deželi, toda moji najslabši strani ni para." Z rokami je objela Phaena in jokala. Zaspala je z obrazom, polnim solz.

Khun Chang se zbudi

Khun Chang se je zbudil iz spanja in videl, da je njegov obraz popolnoma zamazan. To ga je zelo razjezilo. Prebral je sporočilo, ki ga je pustil Wanthong, in takoj ukazal svojim služabnikom, naj poskrbijo za petsto plačancev. Na svojem slonu se je odpravil s četami iskat Wanhonga. S pijačo in še čim je vzbudil ljudi, in tako mu je drvar povedal, da je res videl mimo bojevnika in žensko na konju. Khun Chang je bil kmalu za petami Khun Phaena. Na srečo je to opazil duh Kuman Thong, ki mu je uspelo pravočasno opozoriti očeta.

Khun Phaen je rezal velike kose trave in jih s svojimi magičnimi močmi spremenil v bojevnike, oborožene s sulicami in sulicami. Wanthong je naredil nevidno in jo skril. Napravil se je nedotakljiv pred vsem orožjem. Obe strani sta se srečali in izbruhnil je velik boj. Vendar Khun Phaenu nihče ni mogel zadati niti ene rane in Khun Changovi možje so zbežali. Tudi Changovega slona je zagrabila panika, Chang je izgubil ravnotežje, padel in se skotalil naravnost v skupino trnov. Strgana oblačila s telesa, praske, kri. Videti je bilo, kot da ga je zgrabil tiger. Phaen in Wanthong sta izkoristila kaos in izginila globlje v džunglo. Tam sta našla mir in par je lahko plaval in užival drug v drugem. Padla je noč in Phaen je poetično opisal vso lepoto, ki jo ponuja džungla.

Khun Chang je Khun Phaena obtožil upora

V želji po maščevanju se je Chang vrnil v Ayuttayo. Obvestil je kralja, da mu je Khun Phaen ukradel ženo skupaj z goro zlata in zdaj vodi vojsko stotih razbojnikov. »Khun Phaen me je ujel in pretepel, pustil me je živeti, da sem se vrnil v prestolnico, da sem lahko posredoval sporočilo. Njegovo visokost obvešča, da vas bo premagal v dvoboju s sloni in se postavil za vladarja kraljestva.« Kralj je dvomil o zgodbi in ukazal dvema višjima častnikoma – tudi prijateljema Khun Phaena – naj slišita drugo plat zgodbe. Uspelo jim je izslediti Khun Phaena in tako je Khun Phaen lahko povedal, kaj se je zgodilo. Phaen pa se zaradi strahu pred kraljem ni hotel vrniti v palačo. Khun Phaen in Wanthong sta bila zato označena za ubežnika.

Se nadaljuje…

¹ Phaen (แผน, Phěn), načrt ali diagram.

² Faa-Fuun (ฟ้าฟื้น, Fáa Fúun), 'prebujalec nebes' ali 'rohneč nebesni zrak'.

³ Kumanske tangice (กุมารทอง, Kòe-man Thong), 'Golden Boy' ali 'Golden Son'.

⁴ Sie-Mok (สีหมอก, Sǐe-Mòk), 'barva megle' ali 'siva barva'.

⁵ Kaeo Kiriya (แก้วกิริยา, Kêw Kìe-ríe-yaa), 'Splendid Behavior'.