Tiger in tele – Tajske bajke in legende št. 05

Posebna izkušnja za dve živali in nato moralno sporočilo: odločnost pri opravljanju mandata bo prinesla dobre rezultate.

Sredi velikega gozda. Tigrček se oddalji od matere; odpotuje, brezskrbno, veselo in se zabava ob šumenju vetra skozi listje.

Nenadoma se zmrači, sonce zaide, spusti se noč. Naliv; prestraši se, kliče mamo, a žal! Slišiš samo zvok dežja. Počasi se njegove oči navadijo na temo: zagleda jamo in hiti proti njej. Toda to mesto je že zasedeno: krava s teličkom.

Vonj divje živali prebudi materinske instinkte in njena prva reakcija je, da ubije nepovabljenega gosta. Toda njeno dobro srce posreduje, ko zagleda tako mlado in nemočno žival, ki drhti od mraza. Žival ujame in ji liže mokro dlako. Povsem sproščeno se stisne ob njena topla vimena in krava mu da mleko; tako postane mama za izgubljeno žival.

Letni časi minevajo in tiger in tele živita drug ob drugem v bratstvu: skupaj odraščata, skupaj iščeta hrano, ljubita svojo mamo in, kakor koli čudno se zdi, govedo in tiger si obljubita, da ne bosta nikoli zapustila drug drugega in da se bosta branila v primeru v sili, če je treba ob nevarnosti lastnega življenja.

Toda nekega dne tigrica napade kravo in jo poje. In kljub svoji mladosti govedo in tiger napadeta in ubijeta plenilca. Kmalu zatem ju premaga žalost in se pritožita materi naravi, ki ju je obsodila na medsebojno pobijanje.

Pritožujejo se ponoči in podnevi, vsak dan. Izmenično prosijo dež, potoke in tudi tla, kjer se sprehajajo in počivajo ponoči, naj prijazno posredujejo zanje.

Puščavnik

Bogovi se končno usmilijo in jih vodijo v zavetje pri pobožnem puščavniku. Ta človek ima po zaslugi let meditacije in nabranih zaslug čarobne moči: živali lahko spremeni v ljudi.

Tigra in tele spremeni v dva čedna mladeniča; pokliče tele Khavi in ​​tigra Hônvijai, vsakemu da meč in čarobni lotosov cvet ter jima reče:

'Dragi otroci, če ostanete na pravi poti, ste nepremagljivi, ker sem dal vašo dušo v te meče in zaradi tega ste neranljivi. Kar se tiče lotosa, oveni, če se komu od vaju zgodi kaj slabega. Zato raziskujte svet in zapomnite si ta preprost nasvet: uporabite svoj um.«

Hvaležno se priklonijo puščavniku in odidejo na vzhod, kot je rekel pobožni mož. To jih pripelje do mesta, ki se sveti v jezeru s čisto vodo. Ravno ko sta hotela vzeti vodo, da si umijeta obraz, se nenadoma pojavi ostuden velikan. Pride do hude bitke, toda Hônvijai ima čarobni meč in ubije velikana.

Navdušen nad takšnim pogumom, kralj pokliče Hônvijaija v svojo palačo, ga povabi, naj tam ostane, in mu da za ženo svojo edino hčer.

In Khavi?

Khavi nadaljuje svojo pot in najde mesto ogromnega bogastva, ki pa je zapuščeno. Omamljen ga prečka na vse strani in najde velik boben. Udari po njem, a ne sliši nobenega zvoka. Z mečem zareže v boben in na njegovo presenečenje je v njem čudovita princesa: kraljeva hči.

Uboga duša pripoveduje o svoji nesreči: jata pohlepnih orlov je napadla mesto in požrla vse njegove prebivalce. Njeni starši niso imeli možnosti priti v boben in so zbežali. Ko govori, jima pride naproti množica teh ptic ujed. Khavi vzame njegov meč in njegov meč pobije vse ptice.

Pod zaščito tega pogumnega bojevnika se princesa odpravi z njim iskat svoje starše. Dolgo potujejo od mesta do mesta in vsakogar sprašujejo. Zaman! Nekega dne, ko počivata ob reki, jima naproti privesla starka. Hranijo jo, razveseljujejo in ničesar ne sumijo. Toda ta ženska ni nič manj kot čarovnica, ki jo je poslal sosednji kralj, da ugrabi princeso!

Khavi se tisti večer pogovarja z njima, pripoveduje o svojih dogodivščinah in razkrije vir svoje moči. Potem čarovnica spi blizu njih; njegova zgodba je ne razveseli in počaka, da zaspijo, da ukrade meč in ga vrže v ogenj. Ob prvih plamenih se Khavi zbudi in vidi hudobno žensko, ki odnaša nemočno princeso, ki joka z grenkimi solzami: zakaj, se pritožuje, si tako nepreviden, da srečaš to čudno žensko? Zakaj ste razkrili svoje skrivnosti brez najmanjše previdnosti?

Toda bogovi so budni. Smilijo se temu pravičniku: z neba pada ploha in ogenj pogasi; meč je samo malo črn in dolgočasen.

Tisti dan Hônvijai vidi, da je njegov lotos ovenel. Spomni se puščavnikove napovedi in se poln strahu v veliki naglici odpravi proti vzhodu. Potuje neverjetno hitro, saj bogovi skrajšajo čas potovanja. V zapuščenem mestu najde brata ležečega na tleh in nedaleč od njega svoj črni meč. Očisti meč. Potem se skupaj odpravita v mesto, kjer je princesa zaprta.

Hônvijai se preobleče v puščavnika, Khavi pa postane neviden. Obišče kralja, ki je dal ugrabiti princeso, in mu ponudi izjemen eliksir, ki ga kralj sprejme. Takoj da po nasvetu 'puščavnika' zgraditi daritveni oltar in ob sončnem vzhodu ga tam sreča Hônvijai. Hônvijai ubije kralja, nato pa se pojavi Khavi in ​​obleče kraljeva oblačila. Nato se pokaže ljudem, ki ga navdušeno pozdravljajo. Nato osvobodi princeso in poročita se s sijajem.

Hônvijai nadaljuje pot, a se najprej poslovi od Khavija in njegove žene. Reče jim 'Zapomnite si nasvet pobožnega človeka: vedno uporabljajte svoj razum!' Kajti, tako kot so se njihove dogodivščine začele, nesreča prihaja iz ene same neprevidnosti.

Prevedel in uredil Erik Kuijpers. Naslov: Le tigre en le veau, v tajščini เสือโค. Vir: Contes et Légendes de Thaïlande; 1954. Avtor Jit-Kasem Sibunruang (จิตรเกษม Poglej več), 1915-2011. 

V tajščini se imenujejo Khavi in ​​Hônvijai, tudi Khawi in Honwichai คาวี en หลวิชัย. Na Tajskem je bila izdelana poštna znamka: https://www.lastdodo.nl/nl/items/5008015-volksverhalen