Frans Amsterdam: pes Bobby iz lokala Wonderful 2 Bar

Bobby je pes Wonderful 2 Bar. Je že precej star, 20 let. Običajno spi ali spremlja prizore v Soi 13.

V letih, odkar ga poznam, se je močno zredil in vedno težje vstaja, hodi in leže. Ve tudi, da stvari ne bodo več tako enostavne. Ko mora z ulice preplezati dve stopnici do lokala, se najprej ustavi, se malo opogumi in nato naredi skok navzgor. Vse pogosteje ne zdrži niti do prve stopnice in mora divje mlatiti z vsemi štirimi nogami, da ne zdrsne nazaj. Sčasoma bo prišel tja, z bolečino in naporom. Potem se ozre nazaj na dva koraka, kot bi hotel reči: 'Pizda koraki!'

Skrbno išče primerno mesto, saj je, ko se spusti, znova vstati kar velik izziv. Če se mora odmakniti vstran, se raje odvleče. To gre precej gladko, čez gladke ploščice.

Bobby nima pravega lastnika. Prednost tega je, da mu ni treba nikogar poslušati. Ne dela trikov, ne za nikogar. Mislim, da ga tudi nihče ni učil trikov. Vendar so ga nekako naučili, kdaj ukrepati in braniti svoje ozemlje. Seveda mora tolerirati stranke in osebje, pa tudi ulične prodajalce, a zanikrno oblečeni potepuhi so nezaželeni. Kako dela razlikovanje, je zame popolna skrivnost, a to počne brezhibno.

Ko se kateri približa, kljub fizičnemu nelagodju takoj vstane in z lajanjem steče v smeri nezaželene osebe. Lepo se zadržuje na ozemlju lokala, a se hkrati sprehaja z nesladnim tipom, dokler ta popolnoma ne izgine. Včasih si kdo ne upa več hoditi in se ustavi. Osebje mora nato jasno povedati, da je nadaljevanje edina rešitev. Bobby spet utihne šele, ko je zadevna oseba od lokala oddaljena vsaj petdeset metrov. Potem se vrne tja, kjer je ležal, zmajeval z glavo, ali pa se zadovoljen zgrudi kam drugam.

Sinoči pozno, pravzaprav zgodaj zjutraj, je prišel tak primer. Zaprašeni copati, razcapane neoprane hlače, prevelika srajca, napol odprta, in neobrita glava s čepico. Plus plastična vrečka na pasu hlač. To je skoraj njegova ciljna publika. Niti za trenutek se ne premisli in prisotni gostje so presenečeni nad njegovo divjostjo.

Moški je postal zelo razdražen zaradi Bobbyjevih dejanj. Namesto da bi še naprej hodil, je stopil do Bobbyja in ga močno udaril v glavo. Lajanje, pomešano z grozljivim tuljenjem, je Bobby zdaj stopil na ulico, toda po novem udarcu je bil nokautiran in dekleta so ga morala odnesti nazaj.

Človek je zdaj čutil, da mora verbalno podkrepiti svoje nezadovoljstvo in s tem se je zadeva končala. Vmešal se je moški član vodstva lokala, športne postave in še vedno v najboljših letih. Niso se mogli pogovarjati, natakar se je oborožil z metlo, zavezniške enote so pritekle iz sosednjih ustanov in človek je bil deležen neusmiljenega pretepanja, vključno s pretepanjem s palicami, kot sem videl le na videoposnetkih iz arabskega sveta.

Vse se je zgodilo zelo hitro in bil sem prepozen, da bi posnel video, čeprav tudi zato, ker sem se za trenutek vprašal, ali je pametno posneti ta prizor. Čez nekaj časa je bilo očitno dovolj in moškemu so pomagali vstati. Natakar se je z njim pogovarjal še petnajst minut, nato pa je moški omahnil nazaj v smer, od koder je prišel.

Kar nekaj časa je trajalo, preden se je Bobby zbudil iz kome in premaknil nekaj metrov. Ob bučnem vzklikanju in aplavzu prisotnih. Njegovo skledo z vodo so odstranili izpod mize za biljard, ni mu bilo treba hoditi naprej. Njegov ovratnik se ni ohranil, njegov vrat in čeljust sta bila otečena. Prijazno so mu postregli s tremi palčkami za žar z mesom. Tabletka, mislim, da proti okužbi, ker je tudi iz ene noge tekla nekaj krvi, se je malo bolj potrudila, ampak Bobi se ni kaj dosti uprl.

Kmalu po eni uri se je moški ponovno pojavil na prizorišču. Vihtenje ribiške palice in pollitrske steklenice piva. Spet je nastala višja sila. Tokrat se je samo govorilo. Spet je izginil, a mraz še ni izginil. Oblasti so medtem očitno že izvedele za incident. Vpletene zavezniške sile so bile diskretno povabljene, da se zberejo čez Drugo cesto, kjer je potekal daljši sestanek. Ponesrečenec se je ta večer pojavil že tretjič, zdaj se je preoblekel v čista rdeča športna oblačila, spremljal ga je prijatelj in spet imel s seboj palico za vlivanje. Udeležili so se tudi srečanja, kar ni bilo konca. Ura je bila četrt čez štiri, preden so vse poslali.

Bobby je vstal, stopil po dveh stopnicah navzdol, prečkal ulico in izginil proti Soi 13/1. To je zanj ustaljena rutina v tem času. Sumim, da ima tam dekle ...

– Ponovno objavljeno sporočilo v spomin na Fransa Amsterdama –