"Veliki narek nizozemskega jezika"
To je tekmovanje v pravilnem črkovanju nizozemskega jezika, ki se predvaja vsako leto decembra. Narekovanje bo potekalo v stavbi senata v Haagu, prenašali pa ga bodo nizozemske in flamske javne radiotelevizije.
Tokrat sem dobil strah svojega življenja. Sem bil tako dolgo iz Nizozemske, da so se mi te besede zdele popolnoma neznane? Ali pa sem poslušal tuji kanal?
Pisec velikega nareka je bil morda tako ponosen na svoj besedni zaklad in delno poznavanje medicinske znanosti, da je želel to pokazati. Ta misel me je nekoliko pomirila in po okusnem chardonnayju sem se spet počutil srečnega (sodelovati moraš, kajne?).
Spodaj si oglejte delček Velikega nareka nizozemskega jezika s kakofonijo besed in preprostim brezplačnim prevodom spodaj.
geen scribbledasch, ampak kaj a pecivo jajce o angleščini kot akademskem jeziku in njenem virulentnem vplivu na nacionalni jezik. Tukaj vsak spodleti sprava pomeni popečen pol rakovica bambus. Dejavnik zapletov: neoprostljivo docile jezikovne zveze, prav subvencionirano protestirati Nizozemci, ne da absorbirati.
Ohlapno prevedeno:
geen upad, ampak kaj a prepiranje (jokanje) o angleščini kot akademskem jeziku in njenem hudem vplivu na nacionalni jezik. Tukaj vsak spodleti miren rešitev, kjer lahko nazdravite z a pijača .(krambambouli= rdeče žganje) .Zapleten dejavnik: neodpustljiva skladnost jezikovne unije, vendar subvencionirano za zaščito nizozemščine in ne za zanemarjanje.
V prvih letih nacionalnega nareka sem se zanj tudi usedel, Marcel van Dam je bil prvi voditelj. Seveda sem naredil tudi veliko napak zaradi besed, ki jih nisem poznal. Z leti sem obupal, ker sem čutil, da se uporabljajo besede, ki se v običajnem človeškem jeziku nikoli ne uporabljajo. Letos spet veliko besed, za katere še nisem slišal.
Op https://onzetaal.nl/nieuws-en-dossiers/weblog/groot-dictee-2016 najdete letošnje besedilo z razlago nekaterih besed. Pod razlago je nekaj odgovorov, od katerih enega citiram:
»Škoda, da se je Narodni nareek v zadnjih letih izrodil v umetno izumljanje velikega števila popolnoma nenavadnih in pogosto neznanih besed. Po mojem mnenju to nima čisto nobene zveze več z narekom. Povprečnemu Nizozemcu daje idejo, da je pisanje brez napak nemogoče. To pošilja popolnoma napačen signal.”
Po mojem mnenju povsem pravilna izjava. Kot pisec in bralec Thailandblog.nl bi bil vesel, če bi kdo obvladal najosnovnejša pravila nizozemskega jezika. Da, res gre za d-je in t-je, ne glede na to, ali jih je treba pisati z veliko ali ne, dobro sestavljene stavčne strukture itd. Za dobro pisanje ni treba imeti visokošolske izobrazbe, saj se vse najde na internetu. Če pišem zgodbo za Thailandblog.nl in želim uporabiti besedo in nisem prepričan, ali sem pravilno črkoval, jo preprosto poiščem. Dandanes je tako enostavno! .
Kot učiteljico nizozemščine me že leta jezi vsebina narekov! Na te nareke bi morali gledati kot na igro in ne na nizozemski narek, kjer je treba črkovati besede, ki se običajno uporabljajo na Nizozemskem in v Flandriji. Naslov »Veliki narek nizozemskega jezika« nakazuje, da je to »nizozemščina«. Zagotavljam vam, da če izgovorite te besede, vas bodo najmanj gledali zelo čudno!
Diktat na stopnji MAVO 1. razreda ne prinaša veliko izziva, ampak predvsem razvedrilo. In niste mislili, da je to organizirano zato, da zaposli najmanj pismene, kajne?
vsi tisti ljudje, ki pišejo, hočejo drug drugega preseči v nečimrnosti.
»Poglej, kako lahko stvari sestavim in to je to
nekaj pomeni,« čeprav nihče več ne ve, kaj.
Tudi sam sem gledal in vedno sodelujem na svoj način.
Tokrat nerazumljive besede.
Tokrat nisem prišel daleč in sem se hitro ustavil.
Upajmo, da bo naslednje leto bolje in bolj razumljivo
Ponosen sem, da govorim pet jezikov, od katerih tri (angleščino, nizozemščino in francoščino) zelo dobro, španščino (pravzaprav kastiljščino) in nemščino sploh ne slabo, vendar njihovo pisanje (zlasti nemško) sploh ni brez črkovalnih in slovničnih napak . V Združenih državah sem živel od leta 1963 do 1967, ko sem bil star med 14 in 18 let, in kmalu se nismo več učili nizozemsko, otroci smo doma govorili angleško Bil sem nazaj v Belgiji in sem govoril nizozemsko kot ... prednajstniška!
Ko vidim tisti znameniti narek nizozemskega jezika: napačno črkujem celo besede angleškega ali francoskega izvora! S francoskim jezikom nimam te težave: je primer jezikovne stabilnosti, s konzervativno »Académie«, ki ljubosumno varuje nedotaknjenost jezika. V angleščini je obratno: nove besede se dodajajo vsak dan, oksfordska angleščina, ameriška angleščina, avstralska, indijska, nebo je meja! Toda resnične težave v resnici ne doživimo: brez prigrizkov.
Črkovanje in pravila nizozemskega jezika so se v mojem življenju (ki še ni končano) tako zelo spremenila, kako kruto, kajne, da se že dolgo nisem trudil slediti vsemu do potankosti. Sicer pa se trudim pisati korektno, se elegantno (ali vsaj primerno) izražati, ampak tisto elitistično nagajanje je lahko samo v namen predstavitve večine z manjvrednostnim kompleksom (hehe)!
Ne vem, če sodi na to stran z malo šovinizma, pravi nizozemski jezik je flamski jezik.
Jezikovno bitko lahko vodite v svoji državi. 🙂
.
Med Nizozemsko in (delom) Belgije že desetletja obstaja tesno partnerstvo na področju jezika, z Jezikovno unijo kot krovnim organom.
Na primer, dokončanje WNT (slovarja nizozemskega jezika) sta financirali obe državi in na INL (Inštitut za nizozemsko leksikologijo v Leidnu) je delalo toliko Flamcev kot Nizozemcev. Vse to je prineslo največji slovar na svetu, na katerega verjamem, da smo lahko ponosni.
To ne spremeni dejstva, da se med uživanjem (belgijskega?) piva lahko na ravni mize s pijačo prepiramo o tem, kateri jezik je to, ob predpostavki, da je flamščina sploh jezik, samo da bi v enačbo dodali ključ.
Tudi jaz sem sodeloval. Težava se je končala s konjem Przewalskega. In potem smo dobili nov zapis, tudi vmesni n, ki ga v tihem protestu vedno pišem, kamor ne sodi. Po razburjanju z besedami, kot je 'sms', mi je postalo hudo in sem raje na sončku pil enfantterriple z visoko plato številko naših južnih sosedov, brez skrbi za višino DDV-ja. Vendar to ni bistveno prispevalo k ustrezni kognitivni predstavitvi eksperimenta z dvojno režo in povezanih daleč od intuitivnih principov preklete kvantne kromodinamike.
Fransamsterdam, vaše sporočilo je kristalno jasno in rad bi dodal tisto tako imenovano akademsko angleščino ali ameriško, če temu lahko rečemo, da je jezik šibak balon.
Naša nizozemščina je naš jezik in ponosni smo na to. Vsa ta nesmiselna sklicevanja na angleščino so samo hype, tako kot je bila francoščina včasih. V preteklosti, če si bil izobražen in si želel biti svetovljan, si govoril in pisal francosko, če nisi, si bil kmet. Enako zdaj z angleščino, samo zato, ker hočejo Američani s svojimi velikimi kurci nevednežem vsiliti voljo svoje prekomerne potrošnje. A na srečo se to spreminja, saj je na jugu ZDA španščina zdaj GLAVNI govorjeni jezik. Zato govorite ponosno in, če je mogoče, pravilno uporabljajte svoj materni jezik.
Angleščina je zagotovo jezik, s katerim lahko nekaj dosežete. Na Nizozemskem, kolikor vem, je polovica predavanj na univerzah v angleščini. (Ali to izboljša razumevanje povprečnega študenta, je druga zgodba; pravzaprav jih morate najprej naučiti angleščine). Ko na YouTubu iščem katero koli znanstveno relevantno temo, dobim predavanja iz Indije, Japonske, Kitajske, Brazilije, Nemčije, Švice, vsa v angleščini. Nizozemska v tem pogledu še vedno zaostaja, vsaj v novih medijih. Tako pač je. Esperanto je bil lep gol, a ni šlo. Imamo srečo, da se angleščine zelo enostavno naučimo.
Vidimo, da sta IQ, kakršen koli že, in šolski uspeh pri matematiki in fiziki v azijskih državah, kjer se poučuje pravilna angleščina, daleč pred številkami na Nizozemskem. In tudi na Tajskem, ki močno zaostaja. Azijci so zagotovo precej nadarjeni za znanost, vendar mora obstajati okolje, v katerem se talent vlaga z donosom. Tega na Tajskem popolnoma primanjkuje. Dejstvo, da je sam tajski jezik tako težak, ne more biti opravičilo, to velja tudi za Kitajsko in Japonsko, na primer.
Po mojem mnenju je pogubno tudi to, da mora vsak dobiti najvišjo možno diplomo, ne glede na svoje sposobnosti. V začetku tega tedna smo na tem blogu prebrali članek o nagrajencih, ki diplomirajo v polni uniformi in lahko nato delajo za minimalno plačo.
Na Nizozemskem je letos 199.000 ljudi dopolnilo 18 let, hkrati pa jih je bilo 137.000 prijavljenih kot študenti prvega letnika visokošolskega strokovnega izobraževalnega zavoda ali univerze. Tukaj mora biti nekaj narobe, kajne???
Bomo kmalu imeli 'preproste' tehnike? 'Enostavni' zdravstveni izvajalci? Nekdo, ki se ukvarja z vrtnarjenjem ali pleskanjem? Ali pa je vsaka pomoč na cesti vsaj doktorat?
Wim Kan je imel tako predvidevanje na svojih novoletnih konferencah: 9 akademikov in 1 vodovodar, kam naj to gre.
Rešitev Simplistic Alliance: "Dajte vodovodarju plačo akademika!"
Če želite svoje znanje nizozemske besede posodabljati, je najbolje igrati Wordfeud. Tudi dobra igra.
Aja, pozabili so omeniti, da so bili Belgijci spet najboljši!
Oh, dobro ... To je igra, vendar ni tako slaba, kot jo prikazuje OP. Vse besede so mi bile znane, razen krambambouli – tega še nikoli nisem slišal.
Lepa spodbuda, da še malo preberete ali pa se sprijaznite, da morate biti jezikovno pismen ali zelo zainteresiran laik, da bo ta narek tako rekoč brez napak.
Krambambuli (ne ... boeli) so žganje s sladkorjem. Je (bila) študentska pijača. stara študentska pesem je bila: Krambambuli das ist der Titel, des Tranks dersich bei uns bewahrt (z Umlautom, ampak tega ne morem natipkati. Žal)
Van Dale Etymological Dictionary uporablja črkovanje krambambouli.
.
krambambouli [češnjevo žganje] {1847} < visokonemško Krambambuli [žganje, destilirano v Danzigu], iz kranewit [brinovo drevo], staro visokonemško kranawitu [žerjavov les], ker imajo ptice najraje brinove jagode (prim. poljščina).
Presenečen sem, da piše "pomeni". Mislil sem, da to ni primerno. Mora biti skozi ...